Nogomania Novice
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje sobota, 7 december 2019
Ni ga mocno udaril? Torej, ga je samo udaril, vendar ne mocno. Pocasi postanimo resni, saj je že skrajni cas.
Nenad Protega
7. december 2009
 NATISNI
Južna Afrika bo razblinila stereotipe
Klemen Kos (foto: SPS)

Castni konzul Južne Afrike v Sloveniji Janez Pergar je trdo preprican v to, da bodo Južnoafricani kos izzivu in da bodo na svojih tleh organizirali nepozabno prvenstvo.

V letu 2010 bodo vse oci uprte v deželo na jugu Afrike, ki bo kot prva iz svoje celine organizirala najvecji nogometni dogodek na svetu. Proti Južni Afriki pogledujejo tudi številni slovenski navijaci, zato smo poiskali sogovornika, ki o tej deželi pri nas lahko da najbolj kredibilno mnenje. Castni konzul Južne Afrike v Sloveniji, sicer nekdanji predsednik uprave turisticne agencije Kompas, gospod Janez Pergar, bo imel v prihodnjih mesecih zagotovo precej bolj pester in razgiban “diplomatski” urnik kot doslej. Gospod Pergar je castni konzul ene najvplivnejših afriških držav že deset let. “Za to funkcijo me je predlagal nekdanji veleposlanik, potrdil pa me je nekdanji predsednik Južne Afrike Nelson Mandela, ki je predlog podpisal na zadnji dan svojega predsednikovanja,” svoj zacetek zgodbe z Južno Afriko pojasnjuje Pergar, s katerim smo se pogovarjali o Južni Afriki kot taki in njeni pripravljenosti na spektakel, ki prvic v svoji zgodovini prihaja na crno celino.



Kako je uvrstitev slovenske nogometne reprezentance poglobila oziroma spremenila vaše delo ter medsebojne odnose obeh držav?
Moram priznati, da sem imel v zadnjih desetih letih kar precej težav, saj se Slovenija in Južna Afrika prakticno nista poznali. Obstajajo stereotipi o Južni Afriki, ki se dotikajo kriminala ter aidsa in s katerimi se je precej težko boriti. Tudi v Južni Afriki o Sloveniji ne vedo veliko, zato ocenjujem, da je pomanjkanje znanja enih in drugih predstavljalo najvecjo oviro. Zdaj se je spremenilo vse. Ne bi verjeli, koliko aktivnosti je pognala uvrstitev reprezentance na svetovno prvenstvo. Ne zgolj na športni ravni – zbudilo se je tudi zanimanje na podrocju izobraževanja, izmenjave študentov, v gospodarskih krogih, v šolstvu … Študente bodo izmenjavale ekonomska fakulteta, poslovna šola, ki jo vodi Danica Purg, fakulteta za arhitekturo, Gospodarska zbornica Slovenije bo gostila južnoafriške poslovneže … Mislim, da to ni nakljucje.

Kakšno vlogo pri tem opravlja nogomet kot ambasador Slovenije?
Zelo veliko. Pozornost slovenske javnosti se je obrnila k Južni Afriki. Pred tem sem si kot castni konzul skorajda moral izmišljevati dogodke in to je bilo tudi zame kot castnega konzula precej težko delo.

Je Nogometna zveza Slovenije (NZS) z vami že navezala stike?
Seveda. Z NZS sem v odlicnih odnosih, saj sem že kot nekdanji predsednik uprave Kompasa vedno zelo tesno sodeloval z nogometno zvezo. Imeli smo nekaj sestankov, zagotovo pa se bomo v prihodnje še veliko pogovarjali. V tem primeru smo zelo pohiteli, saj se pred uvrstitvijo na svetovno prvenstvo nihce ni kaj prevec ubadal z Južno Afriko in povsem prakticnimi vprašanji. K sreci je Slovenija pred kratkim v Južno Afriko poslala castnega konzula (dr. Dirka Prieurja du Plessisa – op.a), tako da imam zdaj tam primernega sogovornika. Komunikacija se je precej izboljšala, povecalo pa se je tudi število ostalih dogodkov, ki se nanašajo na medsebojno sodelovanje Slovenije in Južne Afrike.

Ste si sami že ogledali prizorišca ter svetovali NZS glede baze reprezentance?
Moram priznati, da si prizorišc še nisem ogledal, saj v Južno Afriko ne potujem vsako leto. Že veckrat sem priznal, da sem po znanju o tej deželi šele tretji. Veliko sodelujem in se pogovarjam z Mišom Mrvaljevicem in Tino Lošic iz Kompasa, ki sta prodajala turisticne pakete in sta si to deželo tudi najveckrat ogledala na lastne oci. Trenutno je stanje sledece: opravili smo prvi “briefing”, si izmenjali znanje in izkušnje, imamo pa tudi adekvatne sogovornike. Pri NZS sta to predsednik Ivan Simic ter vodja logistike Boštjan Gasser, v Sloveniji delo koordiniram jaz, v Južni Afriki pa gospod du Plessis. Glede baze sem vodstvu NZS svetoval obmocje na jugu dežele, resda pa je vse odvisno od žreba in sporeda tekem. (z g. Pergarjem smo se pogovarjali pred žrebom skupin v Cape Townu – op.a).



Ce se lotimo stereotipov – med navijaci je prisoten dolocen strah, ki se tice družbenih težav v Južni Afriki. Statistike o številu umorov, okuženih z aidsom in število posilstev so grozljive.
Zagotovo so te statistike žalostne, ceprav so lahko tudi varljive. Sam ne poznam primera, da bi imel kakšen slovenski turist težave v Južni Afriki. Nekdanji predsednik Thabo Mbeki zagotovo ni ravnal prav, ker je skušal te težave spraviti pod predpražnik, a vendarle se moramo zavedati, da te težave ne zadevajo turizma. Južna Afrika je doživela pomembne družbene spremembe, ki so povezane s tradicijo in jasno tudi politiko apartheida. V Južni Afriki so predeli, ki so zelo varni, je pa jasno nevarneje tam, kjer je vecja koncentracija revežev. V Cape Townu se lahko vsakdo sprehaja brez strahu, je pa jasno, da ni pametno hoditi v predmestja. Žal se te zgodbe vcasih prevec posplošujejo. Vem, da tudi številni Ljubljancani ponoci ne hodijo v Tivoli in da tudi v New York ne stopiš kar v vsak predel. Moram pa poudariti, da se vlada Južne Afrike zelo resno in odgovorno bori s temi težavami in da je bilo doslej storjeno že veliko pomembnih korakov v smeri izboljšanja razmer.

Mnogi nastale razmere pripisujejo vladavini politike apartheida. Kakšni so danes odnosi med obema prevladujocima rasama?
Dejstvo je, da veliko težav izvira iz zatiralne politike, ki je temnopoltim odrekla osnovne cloveške pravice. Dandanes o hudih rasnih nasprotjih oziroma rasizmu težko govorimo. Nelson Mandela je pri tem odigral izredno pomembno vlogo, saj je s svojim ugledom in avtoriteto poskrbel za mirno tranzicijo v državi. Po menjavi politike je veliko belcev v strahu pred mašcevanjem odšlo, ostali pa so se prilagodili novim razmeram. Rasnih konfliktov ni in v Južni Afriki danes sploh ni vprašanja o prevladi ene ali druge rase. Država je pri tem odigrala pomembno uravnilno vlogo, saj je danes v vseh strukturah – tudi diplomatskih na primer – vse zelo uravnoteženo. V primeru Južne Afrike ne govorimo o rasnih, temvec o socialnih konfliktih. Do nasprotij in trenj prihaja med bogatimi in revnimi.

Koliko je “Afrike” v Južni Afriki?
Folklora je tam, tako kot vsepovsod, tudi prilagojena turizmu. Sam o tem nerad veliko govorim. Ne zanima me folklora, temvec mlada in progresivna Afrika. Jaz razmišljam o Afriki, ki je odprta za svet. Tudi zato nerad vidim, da pri raznih kulturnih izmenjavah državo predstavljajo z razlicnimi plemenskim plesi, maskami in podobno. To zgolj podpihuje stare stereotipe. Menim, da mora vsaka država pokazati to, kar je naprednega.



V zadnjih letih je tudi FIFA izrazila nekaj pomislekov glede pripravljenosti Južne Afrike za organizacijo tako velikega in odmevnega dogodka kot je svetovno prvenstvo. Kako je po vašem mnenju JAR pripravljena na ta dogodek in kaj le-ta pomeni za razvoj te dežele?
Južna Afrika si je prvenstvo zelo želela, ceprav nogomet ni prvi šport v tej državi. Vsi se zavedajo, da je nogomet najpomembnejši šport na svetu in vlada želi tudi preko nogometa razbiti stereotipe, ki še vedno krožijo o Južni Afriki. Želijo dokazati, da so sposobni izpeljati tak dogodek. Moramo se zavedati, da je Južna Afrika zelo aktivna in progresivna država. Gre za najbolj razvito afriško gospodarstvo in enega od 30 najbolj razvitih na svetu, Pretoria je sedež številnih pomembnih organizacij, Južna Afrika pa je v podsaharskem delu Afrike tudi pomembna diplomatska gonilna sila. Ne smemo zanemariti tudi njene vloge v svetu. Južna Afrika igra pomembno vlogo med neuvršcenimi in aktivno sodeluje v združenju BRIC (Brazil – Russia – India – China). Svetovno nogometno prvenstvo je kljucen projekt nadaljnega razvoja Južne Afrike in nedvomno velik zagon za južnoafriški narod kot tak.

Bo po vašem mnenju Južna Afrika do pricetka SP pripravljena?
FIFA je zahtevala sedem novih stadionov, v Južni Afriki so jih zgradili devet. Južna Afrika ima pripravljen velik del infrastrukture, ima tri velika mednarodna letališca in vse potrebne hotelske kapacitete. Ce London še teden dni pred takšnim dogodkom ne bi imel vsega pripravljenega, o tem nihce ne bi govoril. Tudi na Kitajskem so pred tik pred pricetkom olimpijskih iger imeli nekaj težav. Sam ne dvomim v to, da bo Južna Afrika pravocasno poskrbela za vse.

Si upate napovedati, koliko Slovencev bo odpotovalo v Južno Afriko?
Ce je bilo v Južni Koreji dobrih tisoc slovenskih navijacev, sam ocenjujem, da jih bo v Južni Afriki vsaj dvakrat vec. Južna Afrika je cudovita turisticna destinacija, kar za Južno Korejo ne bi mogli reci. V JAR je vse – prava Afrika z divjim življenjem, dva oceana pa tudi vse, kar so belci prinesli dobrega k razvoju te države. Južni del Južne Afrike je precej evropeiziran, saj so belci še vedno tesno povezani z Evropo oziroma nekdanjimi kolonizatorji. Mesta ob jugu so zelo podobna tipicnim evropskim velemestom. Za natancnejšo oceno števila slovenskih gostov bo treba še pocakati. Predvidevam, da bo vecina turisticnih paketov pokrivala dve tekmi, preprican pa sem, da bo prostora dovolj. Iz NZS so mi sporocili, da bodo rezervirali celo 4.000 vstopnic, kar kaže na to, da so ambicije visoke.

Imate podatek, koliko Slovencev živi v Južni Afriki?
Žal tam živi razmeroma malo Slovencev. Po zadnjih podatkih naj bi jih bilo med 300 in 400, a izpostavljenih imen ni.



Kako bosta potekala transport in birokracija pred odhodom v Južno Afriko?
Za Južno Afriko je potrebna viza, ki jo izda veleposlaništvo na Dunaju. Ponavadi postopek ne traja vec kot teden dni, sicer pa lahko v konkretnih primerih na pomoc priskocim tudi jaz oziroma castni konzulat v Sloveniji. Predvidevam, da bo šlo najvec letov iz Frankfurta, v kakšni obliki pa bi zaenkrat težko ocenil. Carterji so iluzija, zato bomo verjetni morali skleniti dogovore z najvecjimi letalskimi družbami. Zagotovo bo tudi Adria našla kakšno novo rešitev, saj se v takšnih primerih vselej pojavijo nove možnosti. Ne dvomim v to, da bodo vecji mednarodni letalski prevozniki povecali število letov, zato bi moralo biti dovolj prostora tudi za slovenske navijace.

Kaj bi svetovali tistim, ki se bodo za pot v JAR odlocili na svojo pest?
Ne poznam primera, da bi kdo napadel “backpackerje”. Napadajo tiste, ki izzivajo. Moja sestra je po dolgem in pocez prepotovala cello Afriko in nikoli ni imela težav. Tudi za takšen tip turizma oziroma organizacije poti v JAR ne vidim ovir.

Si boste sami ogledali prvenstvo?
Zaenkrat še ne vem, saj potekajo iniciative, da bi se Ljubljana naslednji junij pobratila s Cape Townom, kar zame predstavlja kar veliko diplomatskega dela. Sicer pa sem osebno zelo naklonjen nogometu. Menim, da je cudovit šport in res me fascinira dejstvo, da si je med vsemi športi izboril tako poseben status. Sam se ga vselej spremljal – še kot decek sem denimo izza ograje spremljal tekme tedanjega Odreda. (smeh).

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug

21. maja 1984 je Dave Bassett, nekdanji angleški nogometaš in kasneje tudi trener (danes je brez dela), javnost šokiral z novico, da odstopa z mes...

Ekskluzivno: Savo Miloševic
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje