Nogomania Novice
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje sobota, 7 december 2019
Zidar je imel neko karizmo, ko je v casu komunizma kot policaj – takrat je policija vodila nogomet – vodil Olimpijo. Bil je tudi direktor velike firme, v kateri je bilo zaposlenih 3000 Bosancev in je v bistvu prišel na Olimpijo zato, da so lahko ti, ki so delali pri njem, hodili na tekme.
Branko Oblak
9. november 2009
 NATISNI
Kritika ga dodatno motivira
Miran Zore (foto: SPS)

Ljubljana se je Agimu Ibraimiju zasidrala v srce. Nic ne bi imel nic proti, ce bi se v prestolnici ustalil, ceprav upa, da ga bo pot vodila v eno od najmocnejših lig.

Ko je prišel v Ljubljano, o njem nismo vedeli prakticno nicesar. Da gre za talentiranega nogometaša, clana mlajših selekcij makedonske reprezentance, je tedaj dejal Miran Pavlin, ki je Agima Ibraimija tudi pripeljal v Olimpijo. Tehnicno zelo dobro podkovani Ibraimi se je v zmajevem gnezdu dobro znašel. Že v drugi ligi je nakazal, da gre za talentiranega nogometaša (zabil je enajst golov), ki je še posebej mocan v dvobojih ena na ena, kar je v nogometnem svetu izjemno cenjena lastnost. Seveda tudi njega prevelika želja pogosto zanese in zato po nepotrebnem izgubi kakšno žogo, toda splošni vtis, ki ga je 21-letnik iz Tetova, mesta na severu Makedonije, pustil v Ljubljani, je pozitiven. Neuspešna avantura pri Salzburgu je pozabljena. Danes je Ibraimijeva realnost vse boljša Olimpija ter hkrati tudi makedonska reprezentanca, v dresu katere je debitiral na tekmi proti Španiji. In ce bo še nekoliko popravil svojo igro, potem se njegova velika želja po igranju v eni od petih najmocnejših evropskih lig lahko uresnici. Zahodnoevropski klubi so nekdanjega nogometaša Shkendije namrec že opazili.



Olimpija je letošnjo sezono slabo zacela, vendar se kmalu pobrala.
Zaceli smo res slabo, vendar nam je nato steklo. Trenutno smo tretji (pogovarjali smo se pred 17. krogom, op.p.), kar je dobro, vendar nam tisti ljudje, ki so nam na zacetku govorili, da bomo zanesljivo izpadli nazaj v drugo ligo oziroma se borili za obstanek, zdaj ocitajo, ker nismo prvi.

Kaj ste pred zacetkom sezone sploh pricakovali od Olimpije v prvi ligi?
Priznam, pricakoval sem veliko, ker je Olimpija velik klub. Toda nogomet je individualen šport, na igrišcu nas je enajst in vsi moramo igrati dobro, da zmagamo. Nihce ne more sam odlocati tekem. V primerjavi z lansko sezono nas je malo ostalo, prišlo je veliko novih igralcev, ki se še niso povsem vklopili. Za to je potreben cas, toda zaenkrat nam gre kar dobro, seveda pa moramo popraviti nekatere stvari.

Kaj bi si želeli popraviti pri sebi?
Predvsem si želim igrati bolj enostavno. Ne smem tako zapletati stvari. To se je pojavilo šele v letošnji sezoni, lani je bilo lažje, ko sem zabil 14 golov. Lani nisem toliko preigraval.



Je mar težje tudi zato, ker je Olimpija pred sezono izgubila kar nekaj kakovostnih in izkušenih igralcev, denimo Mirana Pavlina in Amirja Karica?
Morda. Pavlin, Karic, Cimerotic – to so izkušeni igralci, ki so igrali v tujini in so kljub svojim letom še vedno odlicni. Igralce sicer sploh ne bi smeli deliti na stare in mlade, temvec le na dobre in slabe. Omenjeni so nedvomno dobri, zelo dobri. Toda Olimpija je v svoje vrste pripeljala dobre igralce, ki pa, kot sem že dejal, potrebujejo cas.

Poleg pohval na svoj racun vcasih slišite tudi kakšno kritiko, še posebej, kadar v dvobojih izgubite žogo. Vas te kritike prizadenejo?
Vcasih so me, danes pa ne. Lahko recem, da sem dobil debelo kožo. Že od svojega 13. ali 14. leta zbiram zapise, clanke o sebi, tako negativne kot pozitivne. Naucil sem se, da je treba sprejeti tako pohvalo kot tudi kritiko. Oboje mi predstavlja motivacijo.

Doslej so vas trenerji preizkusili že na vec igralnih položajih, kateri pa vam dejansko najbolj ustreza?
Sem tip igralca, ki vedno hoce žogo. Vedno se vracam po žogo. Zato tudi ne igram najraje v konici napada. Bolj mi ustreza igranje na desnem krilu oziroma na položaju t.i. drugega napadalca.

Na nekaterih tekmah smo dobili obcutek, da ste do potankosti naštudirali prodor Lionela Messija z desne strani v kazenski prostor.
(smeh). Vedno sem se in še vedno se ucim od boljših. Tako od svojih soigralcev kot tudi od najboljših igralcev na svetu. Ko sem bil mlajši, sem veliko raje igral nogomet zunaj, kot pa ga gledal po televiziji. V bistvu sem tekme gledal le toliko casa, da sem opazil kakšno potezo, nato sem ugasnil televizor, stekel ven in zacel ponavljati tisto, kar sem videl po televiziji. Ucenja pa še ni konec. Kdor želi napredovati, se mora uciti vse svoje življenje. Tudi nogometaši.



Lansko leto ste igrali v drugi, letos igrate v prvi slovenski ligi. Kakšna je po vaši oceni razlika med tema ligama?
Težko recem, kako velika je ta razlika, vsekakor pa je drugace. Branilci in nasploh vsi igralci so bolj agresivni, vse je na višji, bolj profesionalni ravni. Razlika je opazna. Pa še nekaj. Vidi se, da ime Olimpija v Sloveniji nekaj pomeni, proti nam namrec vsi odigrajo maksimalno angažirano, na vso moc. Vsakdo želi premagati Olimpijo. Njen skalp je, tako se mi zdi, najbolj dragocen. V prvi ligi še posebej.

V povezavi z drugo ligo ne moremo mimo zloglasne tekme v Kranju proti Triglavu, ki je Olimpija ni želela odigrati. Kaj se je tedaj dogajalo?
Še danes ne vem, kaj je bilo. Prisežem, jaz sem se maksimalno ogrel in pripravil na tekmo. Ne vem zakaj, ampak takrat sem bil še posebej motiviran. Potem smo drese poklonili navijacem, kar se mi je zdelo še posebej imenitno. Nato smo odšli v garderobo in ostali notri, ceš, da ne bomo igrali. Bil sem razocaran.

Za Olimpijo igrate drugo sezono. Kaj oziroma kdo vas je pripeljal v Ljubljano in kako ste se znašli v slovenski prestolnici?
Že prej, ko sem igral v Makedoniji in Avstriji, sem poznal Slovenijo in Ljubljano. Tu imam sorodnike, tako da mi vaša prestolnica ni tuja. V Ljubljani se pocutim odlicno, pocutim se kot doma. V Olimpijo me je pripeljal Miran Pavlin. Prvo tekmo smo igrali proti Livarju, ga premagali, jaz pa sem dosegel gol in podal za enega. Tako se je zacelo. Priznam pa, da nisem pricakoval tako velikega pritiska s strani javnosti, navijacev. Vsi pricakujejo Olimpijo na vrhu. Vse ostalo zanje ni dovolj dobro.

V prvi ligi igrate šele nekaj mesecev, pa ste zamenjali že tri trenerje. Kako je to vplivalo na moštvo in vas osebno?
Takšen je pac nogomet. Zanimivo pa je opazovati razlike med trenerji. Pod Oblakom je bilo recimo povsem drugace kot je sedaj pod Pevnikom in Hadžicem. Oblak ne daje poudarka na motivacijo. Hadžic in Pevnik sta zelo dobra trenerja. Treniramo resno, treningi so zanimivi, na ravni najvecjih klubov.



Svojo kariero ste zaceli v rodni Makedoniji. Kdaj ste se odlocili, da boste postali poklicni nogometaš?
Igral sem za Shkendijo iz Tetova. To je albanski klub, ki trenutno igra v drugi ligi. S šestnajstimi leti sem zacel igrati za prvo ekipo, vskocil sem, ko je imel klub težave z napadalci. Nogomet sem vedno igral s srcem, sem namrec izjemno temperamenten, custven. Ko sem videl, da je to to, da se želim s tem ukvarjati profesionalno, sem se odlocil življenje posvetiti nogometu. To se je zgodilo takrat, ko sem zaigral za clansko ekipo Shkendije. Priznam pa, da sem enkrat, ko sem pricakoval, da bom igral, pa nisem, skorajda obupal. Oce me je pred štadionom cakal z avtomobilom, vstopil sem in z vso mocjo udaril po armaturni plošci in jezno dejal, da ne bom vec igral nogometa ter raje hodil v šolo. Oce me je pri tem podprl, vendar sem si kmalu premislil. Šole kljub temu nisem opustil, trenutno sem v drugem letniku fakultete za šport.

Olimpija je vaš drugi tuji klub. Za vami sta dve leti igranja za Salzburg. Kako ste se znašli v Avstriji?
Star sem bil dobrih sedemnajst let, ko sem prvic sam odšel od doma. Težko je bilo, ceprav je Salzburg urejen klub in sem imel izvrstne pogoje. Po tednu dni v Avstriji sem se želel vrniti domov. Imel sem veliko stanovanje, vendar sem se vseeno pocutil utesnjenega. Igral sem za rezervno moštvo v tretji ligi in zamenjal kar pet trenerjev. Tujcu kot nogometašu je v Avstriji težko. Vsi namrec favorizirajo domace igralce. Meni recimo ni bilo razumljivo, zakaj v dolocenem obdobju nisem igral. Ker nisem igral, sem postajal vse bolj nervozen. Po dveh letih sem odšel.



Zna se zgoditi, da boste kmalu dobili še svoj tretji tuji klub v karieri. Za vaše usluge naj bi se zanimali nekateri tuji klubi, med drugim tudi Newcastle United.
O teh stvareh vem le to, kar preberem v medijih. Zacelo se je po tekmi mlade reprezentance proti Angliji. Zacel sem dobivati klice. Mediji pišejo o Newcastle Unitedu, Standardu in še nekaterih klubih, vendar jaz o tem ne vem nicesar. Za te stvari skrbi moj agent. Vsakdo, ki se zanima zame pa mora vedeti, da sem do leta 2011 pogodbeno vezan na Olimpijo in da brez pristanka svojega kluba ne morem oditi in tudi nocem oditi.

Poleti, ko je Olimpijo zapustil Miran Pavlin, so se pojavile govorice, da naj bi mu sledili v Koper. Ste bili dejansko blizu selitvi na Obalo?
Ne. Miran Pavlin dobro ve, da imam podpisano veljavno pogodbo z Olimpijo. Pa tudi sicer lahko recem, da me igranje za katerega od drugih slovenskih klubov na zanima. Igram za Olimpijo, najvecji klub v Sloveniji.

Ko beseda tece o Olimpiji, se je njenemu najvecjemu rivalu Mariboru nemogoce izogniti. Vijolicasti so vas v letošnji sezoni premagali že trikrat. So mar toliko boljši?
Nikakor ne. Preprican sem, da se jim bomo za te poraze mašcevali. Derbiji z Mariborom so nekaj posebnega, pritisk je enormen. Na vseh treh tekmah smo se trudili na vso moc, toda mislim, da smo vseeno še premalo izkušeni, Mariborcani le vseskozi igrajo v prvi ligi, mi pa smo novinci.

Ambicije Olimpije so visoke. Kakšno prihodnost ji napovedujete?
Vsekakor svetlo. Od Olimpije vsi veliko pricakujemo. Vodstvo, trenerji, igralci, navijaci, javnost. Najprej uvrstitev v Evropo, nato selitev na nov štadion. Skratka, pred Olimpijo so nedvomno velike stvari. Ima najboljše navijace, kar sem jih kdaj videl. Vseeno pa moramo biti realni. Imperativ prvega mesta je v tem trenutku še malce pretiran. 

Nedavno ste debitirali v clanski reprezentanci Makedonije. Odigrali ste nekaj minut proti Španiji.
Pred tekmo sploh nisem vedel, da bom igral. Ko me je selektor poslal v igro, nisem vedel, kje se ne drži glava. Zanimivo, ko vse te zvezdnike vidiš na igrišcu, se ti sploh ne zdi, da gre za posebne nogometaše. Najbolj sta me navdušila Silva in Xavi, dres pa sem po koncu tekme zamenjal s Fernandom Torresom. Upam, da bom kmalu spet dobil priložnost igrati za reprezentanco. To je nekaj najlepšega v karieri vsakega nogometaša-

Ceprav ste igrali za mlajše selekcije makedonske reprezentance, bi na clanski ravni lahko igrali tudi za Albanijo. Ste kdaj pomislili na to možnost?
Ko ne izstopaš, te nihce ne poklice. Ko opozoriš nase, pa se vsi spomnijo nate. Res je, lahko bi igral za Albanijo, vendar mislim, da to ne bi bilo pošteno. Makedonija mi je dala vse, prav tako makedonska reprezentanca. Vse ostale govorice so sprožili drugi ljudje, jaz zagotovo ne. Pri meni ni bilo dileme, vedno sem razmišljal le o igranju za Makedonijo.

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug

Eden najboljših poljskih nogometnih vratarjev vseh casov Jerzy Dudek si verjetno ni niti mislil, da si bo s povsem n...

Ekskluzivno: Meho Kodro
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje