Nogomania Novice
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje nedelja, 8 december 2019
Slovenski pionir bo odšel iz slacilnice s težko boršo, da se mu bo kar rama upogibala, južnjak pa bo rekel svojemu sinu: 'Sine, ostavi tašnu, nek je majka nosi!'
Branko Oblak
6. oktober 2009
 NATISNI
Zahovicev soigralec s Ptuja
Klemen Kos (foto: SPS)

Na Ptuju smo se pogovarjali s Portugalcem Ricardom Souso, ki ga je pot preko Porta, Hannovra in številnih portugalskih prvoligašev pripeljala k nam v Slovenijo.

Ptujska Drava je pred mesecem dni v svoje vrste zvabila nogometaša, ki s seboj nosi zanimivo zgodbo. Po tem, ko so Ptujcani lani presenetili z trenerjem Ljubinkom Drulovicem, je letos na Ptuj pripotoval še igralec, cigar kariera je tesno prepletena s portugalskim velikanom Portom. 30-letni vezist Ricardo Andre da Pinho Costa se lahko pohvali z življenjepisom, ki v slovenskem nogometnem prostoru deluje zares impresivno – prve nogometne korake je naredil pri Portu, bil clan portugalske izbrane vrste do 19 let, nato pa dalj casa uspešno igral v prvi portugalski ligi in se preizkusil tudi v Bundesligi, kjer je branil barve Hannovra. V tem casu je sodeloval in se spoznal s takšnimi trenerskimi lisjaki kot sta bila Sir Bobby Robson in Jose Mourinho, nekaj sezon pa je v Portu delil slacilnico tudi s športnim direktorjem Maribora Zlatkom Zahovicem. S portugalskim mojstrom izvajanja prostih strelov (v svoji karieri je zabil že skoraj 20 zadetkov iz prekinitev – op.a) smo se na Ptuju pogovarjali o njegovi karieri, razlogih za selitev na Ptuj in – kot se za Portugalca spodobi – o Cristianu Ronaldu.



Porto, Boavista, Hannover in danes Drava. Kako vas je pot zanesla v naše kraje?
Po izteku pogodbe z Leirio sem imel kar nekaj ponudb. Moj zastopnik dobro pozna ljudi iz Drave in po sedmih letih sodelovanja mu zaupam, zato sem privolil v selitev na Ptuj. Zame je to nova izkušnja in priznam, da pred prihodom sem nisem kaj dosti vedel o Sloveniji.

Pri nas ste dober mesec dni. Ste že strnili svoje prve obcutke?
Zaenkrat še ne povsem. Vsekakor je življenje tukaj drugacno kot na Portugalskem, tudi precej bolj hladno je. Trenutno živim še v Mariboru, a se bom kmalu preselil na Ptuj. Ljudje so prijazni in tudi v klubu se vsi trudijo, da bi se cim prej vkljucil v moštvo. Trenutno razmišljam predvsem o tem, da bom dobro pripravljen in da bom lahko cim bolj pomagal svoji ekipi. Žal tukaj ni toliko gledalcev, je pa zato manjši pritisk. Vsak igralec se mora truditi po svojih moceh ne glede na to, kje in kdaj igra.

Kako dalec ste še od svoje prave forme?
Odigral sem pet tekem in mislim, da mi ni šlo slabo. Sta pa bila zadnja dva tedna precej težka, saj nisem opravil priprav na novo sezono, zato me je pet tekem v treh tednih precej zdelalo. Zdaj imam koncno vec casa za pripravo in verjamem, da bom kmalu zacel igrati še bolje.



Sta na vaš prihod v Slovenijo vplivala tudi vaša nekdanja soigralca pri Portu?
Ne, z Zlatkom Zahovicem in Ljubinkom Drulovicem pred prihodom nisem govoril. Zlatko me je poklical, ko je izvedel, da sem prišel na Ptuj, a pred tem se nisva slišala. Prav tako nisem vedel, da je bil Drulovic trener Drave. To sem izvedel šele, ko sem prišel sem. Res zanimivo nakljucje. Z obema sem še danes v zelo dobrih odnosih.

Kariero ste zaceli v mladinski akademiji Porta, a se v prvem moštvu niste uspeli uveljaviti. Kaj nam lahko poveste o svojih zacetkih?
Pri 17 letih sem se pod vodstvom Bobbyja Robsona prebil v prvo ekipo Porta in odigral nekaj tekem. Konkurenca v moštvu je bila zelo huda in zato sem se kmalu kot posojen igralec preselil k Beira Maru. Po šestih mesecih sem se vrnil, vendar pa nisem dobil priložnosti za igro, saj je na mojem mestu med drugimi igral Zlatko Zahovic, ki je bil tedaj naš najboljši igralec. Ko je odšel v tujino je njegovo mesto pocasi zasedal Deco, zato sem se odlocil, da bo najbolje sreco poiskati drugod.

Za vami je tudi precej nesrecna epizoda pri nemškem Hannovru.
Res je. V Nemciji je bilo težko zaradi mentalitete, drugacnega sloga igre in zaradi tega sem imel precej težav. Še najvec težav pa je bilo zaradi poškodb. Po dveh mesecih sem se naposled navadil na njihov nogomet, a nato staknil poškodbo mišice, zaradi katere nisem igral šest mesecev. Kmalu po povratku sem si poškodoval še koleno in v dveh letih sem skupaj odigral le 13 tekem. Bil sem razocaran, zato sem se odlocil za povratek na Portugalsko.



Zanimivo je, da vas je pri Beira Maru treniral vaš oce (Antonio Sousa – op.a). Kako se spominjate tega casa?
Bilo je težko, saj sem se moral vedno dokazovati precej bolj kot ostali. K sreci mi je šlo dobro in v tistem casu sem zabil tudi 15 ali 16 zadetkov. Zaradi tega se nihce ni pritoževal, je pa res, da mi zaradi ocetove slave ni bilo vselej lahko. Kot veste, je iz Porta prestopil k Sportingu in to vsem ljudem v Portu ni bilo najbolj všec. Zaradi tega so me nekateri gledali postrani, dejstvo pa je tudi, da Porto nima oziroma ni imel takšne filozofije kot denimo Sporting. Tam so racunali bolj na svoje igralce, pri Portu pa so mladi igralci vcasih morali zares dolgo cakati na svojo priložnost.

Vaš oce sodi med legende portugalskega nogometa. Bil je portugalski reprezentant, s Portom je leta 1987 osvojil naslov evropskega prvaka, pustil je pecat pri Sportingu ... Kako ste vi kot otrok doživljali te uspehe?
Oce me je ogromno naucil in res sem hvaležen za vse, kar sem dosegel v svoji karieri. Finale pokala evropskih prvakov sem tedaj kot otrok spremljal pri svojem stricu in vsekakor je bilo nepozabno. To je bil prvi Portov naslov evropskega prvaka in jasno je, da je bila celotna država na nogah.

Znani se kot odlicen izvajalec prostih strelov. Morda veste, koliko zadetkov ste že dosegli iz prekinitev?
Mislim, da sem jih v celotni karieri dosegel 17. Kakšne posebne skrivnosti nimam, verjetno to vse kar pride s teboj ob rojstvu.



Ste navijac Porta?
Seveda. Rojen sem v mestu Sao Joao de Madeira, ki je le 20 kilometrov oddaljeno od Porta. Veselim se Portovih zmag in jim še danes želim vse najboljše.

Kako iz stališca navijaca gledate na težave v portugalski izbrani vrsti?
Mislim, da selektor (Carlos Quieroz – op.a) ni kriv za vse. Je odlicen trener, a žal je najvecja težava mentaliteta. Igralci igrajo bolj zase in ob taki igri tudi vsa kakovost ne pride do izraza.

Morda osebno poznate katerega od trenutnih portugalskih nogometnih zvezdnikov?
Poznam vecino fantov, saj smo skupaj odrašcali in igrali v mlajših kategorijah. Dober prijatelj sem denimo s Simaom iz Atletica in z njim se redno slišim vsak teden. Dostikrat se pogovarjam tudi s kapetanom Porta Brunom Alvesom, s katerim sva odrašcala skupaj.

Cristiano Ronaldo ali Messi?
(smeh). Morda boste preseneceni, a menim, da je Messi boljši nogometaš. Zelo sta si razlicna. Cristiana poznam in spremljam že od njegovega 16. leta. Veliko gara in zanj ni prav nic nenavadnega, ce trenira tudi dve uri zatem, ko je trening že koncan. Izreden profesionalec je in vselej se trudi, da bi se še dodatno izboljšal. Pri Messiju je zgodba drugacna. On talent nosi v sebi in morda zaradi tega ne potrebuje toliko treninga. Ima naraven dar in neverjetno sposobnost. Menim, da je v celoti gledano bolj kakovosten nogometaš kot Cristiano.

Pri Portu ste se spoznali tudi z drugim najbolj opevanim Portugalcem v svetu nogometa Josejem Mourinhom. Kakšno mnenje ste si ustvarili o njem?
Mourinho je povsem drugacen od podobe, ki jo kaže v medijih. Zelo pameten clovek je in povsem zavestno je ves pritisk prevzel na svoja pleca. Kot ste videli pri Portu, Chelseaju in Interju igralci nikoli niso imeli težav s tiskom zaradi njega. Mislim, da je svojo filozofijo oblikoval pri Barceloni. Tam je sodeloval z dvema povsem razlicnima osebama – Bobby Robson je dober trener in pozitivna oseba, Louis Van Gaal pa dober trener in recimo temu "negativna" oseba. Mislim, da je Mourinho samega sebe našel nekje med obema.

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Sezona 1983/84 v romunski ligi Divizia C - Serie A velja za najbolj napeto in izenaceno v zgodovini nogometa. Šestnajst klubov je bilo namrec tako iz...
Ekskluzivno: Ilija Petkovic
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje