Nogomania Novice
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje nedelja, 8 december 2019
Predsednik Juveta Cobolli Gigli je dejal, da trofeje ne bo vrnil, pri cemer ga podpiram. Ce želi, mu lahko pošljem nekoga, ki bo popazil na pokal.
Fabio Cannavaro
22. avgust 2009
 NATISNI
Cakam na pravi klic
Miran Zore (foto: SPS)

Najtrofejnejši slovenski trener Bojan Prašnikar je v intervjuju za Nogomanio spregovoril o svoji izkušnji v Bundesligi, kontaktih z Olimpijo in problematiki slovenskega nogometa.

Še pred nekaj meseci je zavzeto premleval takticne zamisli, pilil formo svojih nogometašev na utrudljivih treningih in obupoval nad številnimi zapravljenimi priložnostmi ter neumnimi napakami, ki so njegov Cottbus na koncu stale Bundeslige. Po koncu zgodbe s Cottbusom se je Bojan Prašnikar z veseljem vrnil domov – v svoje Šmartno. Dom in družino je mocno pogrešal. Toda Bojan je poseben clovek. Doma ne zdrži prav dolgo. Ce ne potuje po Evropi, kjer si z zanimanjem ogleduje nogometne tekme, pa skoci do številnih prijateljev. Dan pred našim snidenjem na vrtu prijateljeve picerije na Vranskem je denimo preživel kar na Triglavu. Avtor zgodovinskega uspeha Maribora izpred desetih let zagovarja tezo – najprej delo in šele nato užitek. Toda tudi Bojana Prašnikarja pocasi že vlece k njegovi primarni okupaciji. Njegov telefon neprestano zvoni, vsakodnevno ga klicejo predstavniki klubov in agenti. Zaenkrat ni še nikomur odgovoril z besedo "da", toda nekaj se zagotovo dogaja. Izraz na njegovem obrazu tega ne more skriti.



Nova sezona se je že zacela, vi pa ste zaenkrat še brez kluba. Se bo to morda že kmalu spremenilo?
Morda. Že pred koncem lanske sezone sem sprejel odlocitev, da si bom po koncu zgodbe z Energie Cottbusom privošcil nekajmesecni pocitek. Ta še vedno traja in lahko recem, da maksimalno uživam. Vseskozi sem v pogonu, na poti, tako da prostega casa ni veliko. Priznam, klubi in agenti me neprestano klicejo, tako da zanimanje obstaja.

Ce s Cottbusom ne bi predcasno prekinili pogodbe, bi danes še vedno službovali v Nemciji. Vas je v to prisilil izpad v drugo ligo?
Ne, odlocil sem se že tri mesece prej. Nekaterih stvari se pac ne da spremeniti, zato sem odšel. V mislih imam organizacijo Bundeslige. Tam je vse dodelano do zadnje podrobnosti. Špekulacij ni, prostora za improvizacijo prav tako ne. Cottbus je bil moteci faktor, nihce ni pricakoval, da se bo obdržal v prvi ligi. Veliko je vecjih, bogatejših klubov, ki bi po osnovni logiki morali zavzeti njegovo mesto. Cottbus je po eni strani precej omejen, z njim je težko iztržiti kaj vec, kot je to uspelo nam.

Vam druga nemška liga ne ponuja zadostnega izziva?
Seveda ga. Ne pravijo ji zaman najboljša druga liga v Evropi. Medijsko je izjemno dobro pokrita, ima kar nekaj klubov, ki bi lahko igrali tudi v prvi ligi. Razlika med prvo in drugo ligo v Nemciji ni tako velika. Odšel sem, ker pri Cottbusu nisem vec videl možnosti za napredek, ne pa zaradi izpada. Z vsemi ljudmi v klubu sem se ob odhodu pozdravil, s predsednikom se še dandanes redno slišim. Ostali smo v dobrih odnosih.

Igralski kader, s katerim ste igrali, je bil precej specificen. Ste okrepitve izbirali sami in zakaj niste uspeli v klub pripeljati nobenega Slovenca?
Ne in prav to me je motilo. Ker smo se v predpretekli sezoni borili za obstanek, prakticno nisem imel casa, da bi spremljal igralce po svetu. Klub je nato kadroval po svoje. Potrebno pa je vedeti, da je Cottbus razpolagal z drobižem glede na ostale klube. Bayern je zapravljal na desetine milijonov evrov za enega samega igralca, naš celoten "transfer budget" pa je znašal milijon evrov. Slovence so nam ponujali, a jih nismo mogli kupiti, ker so bili za nas predragi.

V minuli sezoni so ob nemoci Cottbusa v Bundesligi v javnost pricurljale informacije, da ste imeli kar precej težav z disciplino v moštvu. Kdo je bil najbolj problematicen?

To je bila ena od osnovnih težav. Igralci, ki so prihajali v Cottbus, za klub pred tem najveckrat sploh še niso slišali. Cottbus naj bi jim služil kot prehodna postaja. To velja predvsem za igralce s prostora bivše Jugoslavije, ki so se že videli v Bayernu ali pa Hamburgu. Ker pa prave kvalitete ni bilo, tudi tu niso naredili veliko. Nekateri so nato zaceli z izsiljevanjem. Denimo Mitreski, ki se je spravil na predsednika, športnega direktorja, name in kdo ve na koga še. Podobno je poizkušal Angelov. Toda to je Nemcija, tu stvari potekajo drugace.



Nekateri vaši nogometaši so vas javno oznacili za trenerja z najtršimi treningi v Bundesligi. So vaši treningi res tako zahtevni?
Kje pa! Kot sem že dejal, igralci Cottbusa sami po sebi preprosto niso dovolj kakovostni za igranje v Bundesligi. Potrebno je iskati rezerve. Mi smo izcrpali vse, razen ene. To je trening. Še vedno sem preprican, da smo premalo trenirali. Nekateri igralci so bili prepricani, da morajo trenirati toliko kot Franck Ribery. Toda on je že dosegel vrhunsko raven in v bistvu le še ohranja svojo pripravljenost, njega je težko nauciti kaj novega, medtem ko bi se morali nogometaši Cottbusa še veliko nauciti.

Kljub vsemu ste dosegli nekaj velikih zmag. Nedvomno je najbolj odmevna tista proti Bayernu.
Res je zanimivo to, da sem z najslabšim moštvom v ligi premagal vse najvecje klube Bundeslige, z izjemo Stuttgarta. Te zmage so v Nemciji mocno odmevale. Mediji so jih opisovali kot takticne zmage, saj smo se renomiranih nasprotnikov lotevali na poseben nacin. Vendar se s takšnim igralskim kadrom velikih ne da preslepiti oziroma presenetiti dvakrat. Kredit kaj kmalu poide.

Poleg ostalega so vas tudi te zmage naredile prepoznavnega. Vaše ime se pogosto omenja, kadar klubi išcejo trenerje. Trenutno trenerja išce Hannover. Vas zanima?
(smeh). Ravno te dni sem ponovno precej na zvezi z ljudmi iz Nemcije. Tam si z odhodom iz Cottbusa nisem zaprl vrat. Tega sicer nikdar nisem želel poudarjati. Dogaja se marsikaj, odpirajo se zanimive opcije, vendar pocakajmo. Meni se nikamor ne mudi.

V Sloveniji novega trenerja v tem trenutku išce Olimpija. So vas Ljubljancani že poklicali in ali ste govorili z Izetom Rastoderjem?
Ne. Nihce me ni klical. Veste, jaz sem poseben tip cloveka. Premami me projekt, za katerega sem preprican, da bi ga lahko izpeljal, da bi lahko dosegel nek napredek. Ce me premami, potem me ime kluba v bistvu sploh ne zanima. Olimpiji v tem trenutku recimo manjka marsikaj. Zacenši z vodstveno strukturo, ki je v zadnjem casu precej nejasna, pa vse do ustrezne infrastrukture.



Ali vidite v današnji Olimpiji vzporednice s staro, nekoc mogocno Olimpijo?
Že nekaj casa nisem bil v Ljubljani, tako da nisem najbolj na tekocem. Vem pa, da se ne da živeti zgolj od zgodovine. To, kar je bila Olimpija nekoc, je za preživetje v današnjem krutem svetu premalo. Tu so novi casi, potrebno je slediti trendom. Ce nekdo pravi, da je Olimpija 200 ali 300 Green Dragonsov… Težava je v tem, da Olimpija nima štadiona in ostale infrastrukture, skratka nima osnov.

Ti nacrti so v veliki meri povezani tudi z županom Zoranom Jankovicem, ki sanja o "veliki Olimpiji". Sta se kdaj pogovarjala o tem?
Ne. Sva pa dobra prijatelja in se dobro razumeva. Povabil me je tudi na svoj rojstni dan, ki sem se ga z veseljem udeležil.

Ulica je postregla s še eno govorico, povezano z Ljubljano, in sicer naj bi vas pri Interblocku želeli za trenerja.
Prvic slišim. Ocitno bom res moral v Ljubljano (smeh).

Ste sploh pripravljeni po pozitivni izkušnji iz Nemcije ponovno zabresti v kruto realnost slovenske prve lige?
Zakaj pa ne? Projekt je tisti, ki me mora zanimati. Seveda je Nemcija le Nemcija, toda tudi pri nas bi se dalo marsikaj narediti bolje. Zame kot trenerja zadovoljstvo pomeni napredek moje ekipe. V svoji karieri sem doživel že vse mogoce. Dve leti Bundeslige sta uresnicitev sanj. Zanimivo, marsikdo bi želel na moje mesto v Bundesligi, jaz pa sem si želel oditi. Tudi v Nemciji namrec ni vse idealno, toda da bi nekdo to razumel, mora sam poizkusiti.

Tudi ko ste bili v Nemciji, je bilo v Sloveniji moc slišati ocitke o tem, da zagovarjate "dekadenten" nogomet. Kako odgovarjate na to?
Najprej se je treba vprašati, kaj je sploh gledljiv nogomet. Šele ko razcistimo to vprašanje, lahko debatiramo o tem vprašanju. Ce ne razpolagaš s kakovostnimi igralci, ne moreš sanjati o necem, kar ni izvedljivo. Nekateri si ocitno predstavljajo, da bi morali tedaj z Mariborom Lyon premagati in obenem še povsem nadigrati. Pri nas je precej zavisti in škodoželjnosti, kar sem v svoji karieri že veckrat obcutil na svoji koži.



Kako dobro ste seznanjeni z aktualno problematiko v slovenskem nogometu? Neredno izplacevanje pogodb, nespoštovanje dogovorov, slabo kadrovanje …
Ne najbolje, toda slišim stvari. Najbolj se mi zdi absurdno to, da nekateri funkcionarji razpredajo o tem, koliko profesionalnih nogometašev ima Slovenija. Ima jih le okoli sto! Zgolj deset prvoligašev imamo, vsak ima v svojih vrstah po deset domacih in pet tujih profesionalcev. Igralcev, ki na mesec zaslužijo petsto evrov, ne moremo obravnavati kot profesionalce. Ne zagovarjam ideje o prvi ligi desetih klubov, saj je razlika pri nas med prvo in drugo ligo preprosto prevelika.

Za dvig kakovosti je potemtakem nujna širitev lige?

Ce ligo zmanjšamo na šest klubov, mislim, da pretiranega dviga kakovosti ne bomo doživeli. Ce pa ligo povecamo na dvanajst klubov, bomo takoj dobili širši bazen, vecji nabor igralcev. To ne more biti slabo. Žal smo pri nas trenutno v prehodnem obdobju. Klubi so vecinoma izgubili podjetja, ki so jim zagotavljala velik del proracuna, ali pa so izgubili markantne posameznike, ki so bili tesno povezani s temi podjetji. Nastala je praznina. Danes si le malokdo lahko privošci vodenje kluba v prvi ligi. Toda ozrimo se na tuje, poglejmo kako to pocnejo drugje. Sicer pa zagovarjam tezo, da je potrebno najprej opraviti temeljito analizo problematike slovenskega klubskega nogometa, šele nato pa v strokovnih krogih sprejemati odlocitve.

So potrebne tudi spremembe v metodah dela, pristopu?

Treningi so v Nemciji in Sloveniji ter tudi drugod kar podobni. Seveda je to odvisno od trenerja do trenerja, vendar nekih bistvenih razlik vseeno ni. Ce primerjam s Slovenijo, je v Nemciji ucinek enega treninga vecji kot pri nas. Mi imamo težave že z osnovami. Znanja se ne pridobi v postelji ali pred televizorjem. Potrebno je pravilno in veliko delati. Ce povzamem, pri nas je po mojem mnenju potrebno intenzivirati tako kvaliteto kot tudi kvantiteto treningov.

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Trd komunisticni režim je v vzhodni Evropi dostikrat od klubov zahteval, naj spremenijo svoje ime. Vse lepo in prav, a primer iz Romunije govori o pr...
Gretna - prehitro koncane sanje
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje