Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje nedelja, 8 december 2019
Do konca leta imam pogodbo z Greuther Fürthom, a o podaljšanju še ne razmišljam. Trenutno pazim zgolj na to, da ne bom 'razpadel'.
Borut Mavric
14. maj 2010
 NATISNI
Nekoc je bila šesta v Evropi
Sanel Konjevic

Regionalna liga, da ali ne? Sanel Konjevic bo skozi serijo kolumn bralcem Nogomanie skušal predstaviti argumente za in proti ter možne nacine realizacije zahtevnega projekta.

Ob prihajajocem svetovnem prvenstvu ter številnih zakljuckih nogometnih prvenstev tako doma kot tudi na mednarodni sceni je malce ob stran potisnjena vsaj v zacetku leta najbolj opevana tema - oživitev regionalne nogometne lige. Sam sem velik zagovornik tega projekta in mu tudi posvecam ogromno prostega casa. Poleg brskanja po arhivu sem bil nedolgo nazaj npr. seznanjen z dvema projektoma na to temo - eden pripravljen na Mednarodni nogometni zvezi (FIFA), drugi kot magistrska naloga Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Z doslej slišanim in prebranim nisem zadovoljen, zato sem se odlocil, da v nekaj kolumnah bralcem Nogomanie poskušam malce bolj približati idejo skupne lige, in sicer od pogledov v preteklost k bivši jugoslovanski ligi, do prednosti in slabosti obnovljene skupne lige ter realnih nacinov, kako bi se bilo treba projekta lotiti.


Nogometaši Crvene zvezde so leta 1991 opustošili Evropo in v Bariju postali evropski prvaki. FOTO: splet

Velika cetvorka - najboljši produkt lige
Danes najprej malo nostalgije in vpogled, kaj je sploh bila Prva zvezna nogometna liga. Ena kolumna bi bila za podroben opis vsaj 10-krat prekratka, zato se bom zaustavil na najbolj znacilnih tockah. Tako kot naša nekdanja skupna država, je imela tudi liga razlicne oblike organiziranosti. Prvo prvenstvo je bilo odigrano leta 1924 po turnirskem sistemu (kot predstavnik slovenske podzveze je sodelovala Ilirija). Medvojna in povojna prvenstva ter prvenstva do leta 1980 so prehajala skozi številne organizacijske faze in bila polna zanimivih igralcev in nogometnih zgodb. Najvecja prelomnica v nekdanji jugoslovanski nogometni ligi pa je bila zagotovo smrt Tita. Po njegovi smrti pa do razpada države in lige je rivalstvo med klubi postajalo vedno vecje, hkrati pa so tribune postajale prostor sovraštva in širjenja nacionalisticnih idej. V 80-ih letih se je zacel tudi fenomen organiziranega navijaštva. Po vseh vecjih mestih in tam, kjer so klubi igrali prvoligaški nogomet, so se zacele organizirati skupine mladcev (Delije, BBB, Torcida, Grobari, Fukare, Manijaci, Kohorta, Horde Zla…). Navijanje je bilo sicer prisotno že od samega zacetka lige, ko pa so se skupine zacele organizirano pojavljati in so svoje idole našle v tujih, predvsem angleških huliganih, pa so te skupine zaceli izrabljati politiki - kot politicno sredstvo pri širjenju nacionalisticnih idej.

Partizan, Dinamo, Hajduk in Crvena zvezda ali velika cetvorka, kot so jih radi poimenovali, je verjetno najboljši produkt te lige. Njihova zgodba se je zacela v 50-ih letih in je trajala do razpada države in s tem posledicno tudi nogometne zvezne lige. Partizan je bil organiziran kot vojaški klub in kot tak favoriziran v vseh pogledih, Dinamo in Hajduk ter Zvezda so sledili; slednja je bila v zacetku v najslabšem položaju. Ti štirje klubi so se - odvisno od generacije talentiranih igralcev - izmenjevali na vrhu. Številni domaci in evropski uspehi so povezovali cetvorko, a se je Zvezda z uspehom v Bariju leta 1991, ko je postala evropski prvak, dvignila na raven, na kakršni je danes Bayern v primerjavi z drugimi bundesligaškimi klubi. S politicno podporo (Miloševic, Stambolic) konec 80-ih let in seveda z državnim denarjem je Zvezdi uspel najvecji dosežek, ko je na enem mestu zbrala vrhunske igralce in v tistem famoznem letu zmagovala po Evropi.


V casu t.i. jugolige so na stadionu Marakana v Beogradu, domacem stadionu Crvene zvezde, izgubljali tudi najvecji evropski klubi. FOTO: Nogomania

Izgubljali so tudi najvecji
Z današnje perspektive se zdi neverjetno, da so jugoslovanski klubi igrali tako pomembno vlogo v evropskih pokalih. Cetrtfinale Lige prvakov, Pokala UEFA in Pokala pokalnih zmagovalcev je bilo cisto obicajna stvar. Vsaj 10 klubov iz takratne lige je igralo cetrtfinale najmocnejših evropskih tekmovanj in dogajale so se stvari, ki si jih v današnjem casu ne predstavljamo vec: Rijeka je premagala Real Madrid 3:1, Partizan je igral v finalu Lige prvakov… Poseben fenomen so bili radijski prenosi vsako nedeljo ob 15.00 uri, ko so komentatorji navduševali s svojimi nikoli vec izvedljivimi kreacijami tako tiste doma spremljajoce kot tudi vse navijace, ki so po stadionih JNA, Cair, Maksimir, Poljud, Grbavica, Koševo, Marakana in ostalih spremljali svoje ljubljence. V zgodovini lige, vse do leta 1991, je bilo v njej ogromno vrhunskih nogometašev in trenerjev, ki so pustili ogromen pecat ne samo v jugoslovanskem, temvec tudi v svetovnem nogometu. Zaradi spoštovanja do njih, ker ne bi rad nikogar pozabil, jih ne bom navajal poimensko, saj sem preprican, da jih pravi ljubitelji nogometa dobro poznamo. Izpostavil bi le ikono jugoslovanskega nogometa - Miljana Miljanica, nogometaša, trenerja, selektorja, direktorja in predsednika zveze, ki je v poznih 70-ih let celo vodil sloviti Real iz Madrida.

Jugoslovanska liga je bila znana tudi po grobostih na igrišcu. Vedno se je govorilo, da so gostovanja v Tuzli, Prištini in še nekaterih drugih mestih vroca. Zaradi strahu pred Hatunicem (Sloboda), Župicem (Partizan), Tipuricem (Celik) – "sikirica iz Konjica", so poškodovanim igralcem povezovali zdrave noge. Poškodba reprezentanta Šabanadžovica, ki je bil v komi nekaj dni in so zdravniki že razmišljali o odklopu aparatur, je zagotovo ena najbolj tragicnih v zgodovini skupne lige.

Denar je zagotavljala politika
Na nogomet je v tistem casu, kot sem že omenil, imela mocan vpliv  politika. Tako je npr. zaradi takratne zunanje politike obstajalo t.i. pravilo 28 let. Pomenilo je, da so nogometaši morali dopolniti 28 let, preden so lahko odšli v tujino. Vsekakor je bila to z vidika domace lige dobra poteza, saj je imela liga veliko kakovostnih nogometašev. Tudi nogometaši so bili ob odhodu v tujino bolj zreli in so tam pušcali boljši pecat v svojih karierah. Obstajala je seveda tudi luknja pri tem pravilu, ki so jo nekateri izkorišcali; ob prehodu v amaterizem (podpis pogodbe z nižjeligašem) so npr. številni, ne sicer tako kakovostni nogometaši lahko zapustili državo. Kot zanimivost naj povem, da je bilo služenje vojaškega roka obvezno tudi za vse poklicne nogometaše. Najbolj znani po neposlušnosti pri pozivih za služenje vojaškega roka so bili sicer Hajdukovi nogometaši (Šurjak je nekaj dni preživel v norišnici, Mužinic in Žungul sta bila proglašena za vojaška dezerterja). Tujci v ligi so bila prava redkost. Nekaj jih je sicer bilo, a so bile njihove kvalitete sporne. Verjetno eden boljših, ce ne najboljši, je bil romunski branilec Belodedic, ki je nastopal za Zvezdo, blizu pa je bil tudi jugoslovanskemu dresu, vendar je na koncu nastopal za Romunijo. Tu so še Medford (Dinamo), Liu (Partizan) in še druga, ne tako znana imena. Prvi temnopolti nogometaš v ligi je bil Gabonec Delicat, ki je branil barve Vojvodine. Tujci so bili takrat bolj osvežitvena stvar lige, kot pa okrepitev.


Splitski Hajduk je dal veliko odlicnih nogometašev, Ivica Šurjak, ljubljenec trenerske legende Tomislava Ivica, pa je bil med najbolj zvitimi, saj se je na vse kriplje skušal izgoniti tedaj obvezni vojašcini.

Zadnji prvak je bila Zvezda
Zadnje skupno prvenstvo je bilo odigrano v sezoni 1990/91, ko je Crvena Zvezda postala prvak, v njem pa je nastopalo 19 klubov: Dinamo, Partizan, Proleter,  Borac,  Hajduk, Vojvodina, Rad, Osijek, Radnicki, Sarajevo, Velež, Zemun, Olimpija, Rijeka, Željeznicar, Buducnost, Sloboda in Spartak. Zadnji trije so izpadli, v ligo pa sta vstopila Vardar in Zagreb. Najboljši strelec je bil Pancev s 34 zadetki, ki je takrat osvojil tudi zlato kopacko.

Neparno število zadnjega prvenstva je posledica predhodnega, v katerem je bila tekma Sarajevo-Dinamo zaradi napada na sodnika ponovljena. Rezultat ponovljene tekme je pomenil, da bo iz lige izpadel Velež. Tega pa so že leta 1974 in 1987 oškodovali s podobnimi odlocitvami, zato se je vodstvo zvezne lige odlocilo, da bo v naslednji sezoni tekmovalo 19 klubov. Tekmovalni sistem druge lige se je stalno menjal, od tekmovanja po conah do dveh lig vzhod-zahod, v zadnjih letih pa je bila to enotna liga z 20 klubi.
Afere in prirejanje rezultatov so bili sestavni del nogometa, velika cetvorka je imela tudi velik vpliv na sodniško organizacijo. Spomini na afere, kot so Miralem Zjajo, Šajberica, Mijlanicevi penali, reprezentancna afera okoli kopack Puma/Adidas, Boban, še niso zbledeli. Pokal maršala Tita je bilo pokalno tekmovanje, v katerem so tudi manjši klubi dobili priložnost priti do finala in evropskih tekmovanj. Prehodni pokal je najveckrat osvojila Crvena Zvezda, ta pokal pa je še danes v vitrinah Hajduka, ki ga kot zadnji osvajalec ni želel vrniti takratni vrhovni nogometni organizaciji v Beograd, saj je trdil, da je država razpadla. Poleg državnih tekmovanj je bilo organiziranih kar nekaj mocnih turnirjev, bolj znan je "februarski turnir" v Mostarju, kjer je poleg Veleža sodeloval vsaj eden od klubov velike cetvorke. Najvecji mladinski turnir "Kvarnerska riviera" se je ohranil do danes. Trofej Marjan je bil Hajdukov turnir, ki je pred zacetkom sezone vedno privabil zanimive ekipe iz tujine. Številni so tudi nogometaši Olimpije v mlajših selekcijah, ki so nastopali v Foci na "Partizanski olimpijadi".

Velež je kot eden izmed malih klubov prednjacil po tem, da je za razliko od velike cetvorke igralce vzgojil sam, v svojem okolju, in ki so jih nato kupovali veliki klubi. Na "veleški šljaki" oz. lešu so zrasli najvecji talenti. Mostar je slovel tudi po najboljši vratarski šoli. Prav iz nje je prišel tudi vratar z najvec nastopi v jugoslovanski ligi - Enver Maric, ki je odigral oz. branil na kar 441. tekmah. Ce pogledamo še statistiko, najboljši strelec vseh casov je Slobodan Santrac, ki je dosegel 218 zadetkov. Crvena Zvezda prednjaci z lovorikami, ceprav je recimo imela slabši rezultat v medsebojnih nastopih s Hajdukom. Marketing in TV-pravice sta bila pojma, ki takrat nista obstajala. Financiranje je potekalo predvsem prek družbeno urejenega sistema, najvec pa po direktivah politicnega vrha. Po dekretih so morala podjetja oz. takrat TOZDI in SOZDI denar namenjati za financiranje klubov.


Že tedaj je bilo popularno zbiranje samolepilnih slicic nogometašev. FOTO: splet

To je bilo na kratko predstavljeno obdobje, v katerem je bilo na vsaj petih od devetih tekem nekaj cez 15 tisoc gledalcev. Že takrat smo zbirali slikice nogometašev, nekaj normalnega je bilo, da si znal na pamet postavo Celika, Slobode, Rijeke… Živeli smo od enega vikenda do drugega, hiteli domov na dolge Sportske subote in vecerne Športne preglede ali pa na ponedeljov Indirekt, ki je bil na sporedu ob 19.00, kupovali smo revije, kot so Tempo, SN revija in kasneje Sprint. Skratka, nogomet ni bil del prostega casa, bil je nacin življenja.

Naslednji teden pa o prednostih in slabostih regionalne lige.

O AVTORJU
Sanel Konjevic je po izobrazbi diplomirani ekonomist, v nogometnih krogih pa je poznan kot dolgoletni igralec in funkcionar, ki je najvecji del svoje športne kariere zapisal Ježici oz. Interblocku. V tem casu si je nabral veliko izkušenj in znanj, dandanes pa si je zadal nov ambiciozen cilj -  zagnal je delovanje clanske ekipe na Svobodi z željo, da klub vrne na mesto, kjer je nekoc že bil. Sanel Konjevic bo svoje bogate izkušnje iz sveta nogometa odslej prenašal tudi bralcem Nogomanie v obliki kolumn, v katerih bo predstavljal svoj pogled na delovanje in zakulisje slovenske nogometne scene.

Prejšnji clanki
Kam so izginili ulicarji?
Klientelizem na tujem ne deluje

Polprofesionalizem po skandinavsko 
Športni direktor: Alfa in omega
Od bedakov do junakov

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Samuel Eto'o danes blesti v dresu španskega velikana Barcelone, toda njegova avantura se je na Iberskem polotoku zacela precej slabša. Ko je kot vseg...
Presegel je meje fizike
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje