Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje nedelja, 8 december 2019
Sem zelo zadovoljen, da sem odigral 90 minut. Pred tekmo sem bil namrec dokaj živcen, saj sem pred tednom dni imel potres možganov.
Sebastjan Cimerotic
10. februar 2010
 NATISNI
Klientelizem na tujem ne deluje
Sanel Konjevic (foto: Danijel Matijaško)

Slovenski strokovnjaki v tujini so za razliko od svojih kolegov iz nekdanje skupne države precej manj naklonjeni svojim sonarodnjakom. Klientelizem ne deluje, ko je dobrodošel.

"Tko ce kome nego svoj svome" je star srbski, hrvaški, bosanski pregovor oz. pregovor jezika nekdanje skupne države, ki ima v prenesenem pomenu dve razlagi – pozitivno in negativno. Glede na nogometne zgodbe, ki se jih bom v nadaljevanju dotaknil, bi rekel, da se naši južni bratje dobro držijo tistega pozitivno zapisanega; ce pogledamo nogometni zemljevid sveta, vidimo, da skoraj ni države, kjer ne delujejo predstavniki teh držav, in to skorajda v 'tropih' . Prakticno vsak njihov nogometni funkcionar pripelje s seboj nekaj ''svojih'' , ki se nato zaradi nacionalnih vezi vedno bolj povezujejo. Pri nas pregovor prakticno sploh ni obstajal. V obdobju od osamosvojitve do danes lahko na prste ene roke preštejemo primere, ko bi se naši nogometni delavci, ki si služijo kruh v tujini, povezali in po domace povedano za seboj povlekli še naše igralce, strokovne sodelavce, maserje, trenerje vratarjev, …

Za tokratno temo sem se odlocil predvsem zaradi ne tako davnega primera, ko je slovenski trener Jože Prelogar dobil zaupnico vodstva SK Austrie Karnten, da ta klub iz naše sosednje države poskuša obdržati v tamkajšnji prvi ligi. Tej ponudbi so sledili številni komentarji kritikov pri naših sosedih, ceš, kdo pa je sploh Prelogar, ali sploh ima zadostne izkušnje, celo vzdevek "Slovenian dark horse" so mu pripeli itd. Na te komentarje so se presenetljivo navezali tudi naši mediji in tudi številni slovenski nogometni delavci, ki so s splošnim zacudenjem komentirali odhod k severnim sosedom (naj omenim, da je bil Prelogar pred tem prestopom trener NK Radomlje iz 3. slovenske lige).


Jože Prelogar je ob prevzemu dela v Celovcu najprej v klub pripeljal dolgoletnega kapetana Domžal Luko Elsnerja. FOTO: Nogomania

Prelogarja kot trenerja ne želim ocenjevati, saj za to (še) nisem ustrezno strokovno kvalificiran, a vendar ne morem mimo dejstva, da ima za seboj zavidljivo nogometno kariero (Rudar Velenje, Olimpija, Maribor, Austria Klafengurt, Krka, Publikum, Hit Gorica), trener oz. pomocnik trenerja pa je bil pri Olimpiji, Interblocku, Livarju, sodeloval je pri delu mlajših slovenske reprezentanc Slovenije ter ne nazadnje je bil tudi pomocnik selektorja reprezentance, ko jo je vodil Brane Oblak.

Kar je mene navdušilo in kar pri ostalih slovenskih delavcih, ki so delali prej v tujini nisem zaznal, je to, da je bil eden izmed njegovih prvih korakov v novem klubu ta, da je s seboj pripeljal slovenskega igralca. To je po dolgem casu zagotovo svetla izjema, ko je nekdo pomislil, da mu bo verjetno njegov rojak lahko zelo koristil v takšni situaciji. Ne glede na to, da je pogodbo podpisal le Luka Elsner (Prelogar je sicer želel v klub pripeljati tudi Pavlovica in Bišcana, ki pa sta imela konkretne razloge zaradi katerih sta zavrnila ponudbi), je Prelogar znova vlil upanje in postavil smernice za vse ostale športne funkcionarje, ki dobijo delo na tujem. S sledenjem njegovemu zgledu se lahko vsaj  nekoliko približamo mentaliteti sosedov iz bivše skupne države, ki so tudi s pomocjo takšnega povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoci (p)ostali uspešni in razpoznavni po celem svetu, v zadnjem casu pa predvsem na Bližnjem Vzhodu, Kitajskem

Zadnji tak primer pri sosedih je nedavni odhod Miroslava Cira Blaževica na Kitajsko, ko je že v naslednjih dneh takoj sledil odhod trenerja Varteksa Dražena Beseka, ki bo opravljal funkcijo pomocnika trenerja, verjetno sledi tudi prihod Borceta Sredojevica (pomocnik pri vodenju BIH reprezentance, Branko Ivankovic je prav tako s seboj vzel hrvaškega pomocnika. Upam staviti, da bo sledil val hrvaški igralcev v naslednjem obdobju v kitajska kluba, ki sta jih prevzela omenjena hrvaška strokovnjaka.



O Srbih, Bošnjakih in Makedoncih ne bom dolgovezil, a so tudi 'povsod'. Naše sosede sem postavil kot zgled, ne glede na to, da takšno prakso poznajo skorajda vsi "legionarji". Zato se ponovno vprašam, zakaj se pri nas, ko dobimo kakšno redko priložnost, to nikakor ne zgodi. Nihce ne potrebuje svojih pomocnikov, svojih strokovnih sodelavcev, igralcev, ki jih dobro pozna…

Res je, da je naših strokovnjakov manj kot sosedov, a smo tudi mi v ne tako davni preteklosti imeli trenerje po nemških, avstrijskih, hrvaških, japonskih in ne vem katerih še ligah, ob tem pa se ne morem spomniti primerov, da bi kdo pomislil na slovenske igralce (in tudi druge strokovne sodelavce). Ti namrec, kot ocitno kaže trend (uvrstitev na SP in številni igralci po Evropi, ki so v formi), le niso "tretjerazredna roba".

Ne morem zanikati, da naši mediji oz. novinarji pri svojih intervjujih in clankih niso "ponujali" slovensko kolonijo trenerjem, ki so delovali zunaj. A so bili odgovori vedno isti, bodisi je že dovolj tujcev v klubu bodisi so pomocniki ustrezni in zakaj bi menjali že ustaljeno delo ipd. Preprican sem, da bi se (z nekaj) slovenskimi igralci in svojimi sodelavci v tujih sredinah trener bolje izkazal, saj bi imel v kriticnih trenutkih tudi vecje zaupanje, podporo itd.. Vseh pozitivnih dejavnikov takih potez ne mislim naštevati, a vsak, ki deluje v nogometu in ga spremlja vsak dan, takoj opazi, kakšne prednosti bi to prineslo za slovenski nogomet in 'širitev' naših po svetovnem nogometnem trgu.
Kot primer takih dejanj je tudi sedaj aktualno stanje v enem izmed slovenskih drugoligašev,  kjer deluje trener s Hrvaške in ki si je takoj v klub pripeljal tudi igralca s Hrvaške. Vsekakor sem zagovornik prostega pretoka dela in z nacionalnostjo nimam nobenih težav, vendar bi si želel, da bi bil ta nogometni patriotizem tudi na tem podrocju pri nas boljše razvit, kot je sedaj.

S to kolumno nisem želel delati reklame Prelogarju kot trenerju in prav tako nisem želel poimensko omenjati ostalih trenerjev, ki so kadarkoli delali v tujini in na katere kritika leti  - sporocilo kolumne je, da si mocno želim, da bi že kmalu v prihodnje naši trenerji prišli do spoznanja, da je v tujini s skupnimi (slovenskimi) mocmi oziroma podporo samostojno izbranih sodelavcev veliko lažje delati, kot ce si sam. V konkretnem primeru oba slovenska akterja caka težko delo - Prelogar mora rešiti klub pred izpadom iz prve lige, Elsner pa se mora za klic na SP izkazati z dobrimi igrami. Oba sta visoko motivirana in preprican sem, da bosta s skupnimi mocmi, medsebojno podporo in z željo po uspehu dosegla zastavljene cilje. Tako da lahko za konec recem le, bravo Logi, srecno Luka!

Prejšnji clanki

Polprofesionalizem po skandinavsko 
Športni direktor: Alfa in omega

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug

Leta 1966 so v svetu nogometa še veljala nenavadna pravila. Tako je moral takrat angleški prvoligaš Everton iz Liverpoola placati denarno kazen v ...

Z nogometom je kot z novinarji
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje