Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje sobota, 7 december 2019
Nikakor se nisem mogel navaditi na življenje v Italiji. Bilo je tako, kot da bi živel v drugi državi.
Ian Rush
8. marec 2009
 NATISNI
Kvaliteta pred kvantiteto
Klemen Kos

Simiceva pobuda o ligi z 12 moštvi nas vraca tja, kamor praviloma osli ne bi smeli hoditi - na led namrec. Ideja je v praksi veckrat propadla in ni razloga, da ne bi tudi tokrat.

Ivan Simic s seboj na položaj novega predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) sicer ni prinesel metle, da bi z njo podrezal v prah, ki se je v casu prejšnje vladne garniture nabral po kotih in pod omarami, namerava pa zato na široko odpreti okna in vrata, skozi katera bo zapihal veter številnih sprememb. O vsem, kar želi uvesti v slovenski nogomet, je že govoril na dolgo in široko, med nogometnimi navdušenci pa je poleg spremembe barve reprezentancnih dresov veliko zanimanja požela tudi ideja o razširitvi prve lige. Slednja v svoji zgodovini ni vedno štela 10 klubov. V svoji sploh prvi sezoni jih je bilo med elito kar 21, nato se je skrcila na 18, sledil je poskus s šestnajstimi (16), leta 1995 pa je bilo v državnem prvenstvu prvic deset klubov. Tedaj je Gorica vzela primat Olimpiji, v naslednjih sezonah pa je bilo prvoligašev na trenutke (beri sezone) spet nekajkrat vec. V sezonah 1998/99, 1999/00, 2000/01, 2001/02, 2002/03, 2003/04 in 2004/05 smo imeli tako po dvanajst prvoligašev, prav številka 12 pa se podi tudi po Simicevi glavi. Toliko prvoligašev naj bi bilo namrec po njegovem dovolj, da bi bila liga zanimivejša in konkurencnejša, ceprav je res, da njegov predlog zbuja tudi nekaj ne tako optimisticnih misli.

Kaj s seboj prinese liga 12? V prvi vrsti predvsem nekaj manj tekem. Medtem ko jih prvoligaši v ligi 10 po štirikrožnem sistemu odigrajo 36, bi jih dvanajst klubov po trokrožnem sistemu 33. Tekem bi bilo torej manj, prav tako bi imeli nekateri (seveda tisti boljši) še dodatno prednost, saj bi proti tistim slabšim dvakrat igrali doma in le enkrat v gosteh. Toda sam sistem tekmovanja je v bistvu še najmanj pomemben. Bolj je na mestu vprašanje, ce je v Sloveniji sploh dovolj klubov, ki lahko igrajo v prvi ligi. Slednja s seboj ne prinaša zgolj pozitivnih stvari, kot je recimo vecja medijska izpostavljenost klubov, pac pa tudi precej višje stroške in bolj neizprosne pogoje, katerim je potrebno zadostovati. V tem trenutku brez dvoma ne gre niti mimo financne krize, ki pretresa svetovne borze od New Yorka do Londona, moc njenih zob pa seveda cutijo tudi klubi v Sloveniji. Kar nekaj klubov iz prve lige se ubada z dolgovi, v drugi ligi naj bi imela Bonifika, ki je bila dvakrat celo na pragu elite, skoraj 100.000 evrov dolga, napovedala je celo svoj izstop, a si na koncu le premislila. Ker gre za drugoligaša, zadeva v javnosti niti ni kdo ve kako odmevala, toda le kaj bi bilo z regularnostjo tekmovanja v prvi ligi, ce bi se zgodilo kaj takšnega? Potem bi kar sredi sezone ligo 12 spremenili v ligo 11... Pa bodimo potem resni, konkurencni in nasploh zelo evropski. Po desni ne gre prehitevati, tega se Simic zaveda, zato seveda ne sanja, da bi lahko liga 12 zaživela že jutri. A tudi sezona 2010/11 ni dalec stran, v tem trenutku je brez kancka dvoma preblizu, da bi bila realno uresnicljiva. Morda nekoc, morda v lepših casih, zdaj zagotovo ne. Sistem bi se sicer spremenil tudi v drugi ligi, ki bi se razcepila na dve, v vsaki bi bilo po štirinajst klubov. V brez dvoma slabši konkurenci bi se drugoligaši tako še težje približali igralskim standardom prve lige...

Ce potegnem crto pod celotno idejo, bi bilo morda bolje, da bi NZS namesto širitve lige na pomoc priskocila zdajšnjim in predvsem bolj urejenim prvoligašem, da bi ti z njeno pomocjo postali še boljši. Kaj nam bo dvanajst prvoligašev, ce bodo štirje od teh svoje tekme igrali na ograjenih pašnikih pred 100 gledalci, se utapljali v dolgovih in bili topovska hrana najboljšim, nato ob vrnitvi v drugo ligo pa doživeli celo takšen šok, da bo celo obstanek med drugoligaši težko dosegljiv. Dober primer prevelikih ambicij je Livar, ki je eno sezono (sicer zelo slabo) plesal celo v prvi ligi, takoj naslednje tekmovalno leto pa v drugi ligi ni predstavljal kako hude konkurence najboljšim. Za vse bi bilo najboljše, ce bi malcki omejili sanje na realnost, zvezde pa pustili tistim, ki lahko po njih dejansko posežejo. Naj torej NZS pomaga in lobira, da bomo imeli v Sloveniji vec klubov, kakršen je Maribor, ki ima predvsem odlicne pogoje za igranje tekem, da bodo prvoligaši v vseh pogledih odlicno organizirani, kar bo brez dvoma bolje, kot pa širiti prvo ligo samo zaradi tega, ker se lepše sliši, da ima država dvanajst prvoligašev. Konec koncev jih toliko nimajo niti v Avstriji, pa ceprav je slednja s svojim državnim prvenstvom v vseh pogledih nekaj svetlobnih let pred nami. Morda ne toliko glede kvalitete nogometa, zagotovo pa glede organizacije v vseh pogledih, kar je tako ali tako najvecja rana slovenskega klubskega nogometa.

 NATISNI    
Krhin bi ostal v Italiji
V mislih le še Alžirija
Trdo igrišce povzroca preglavice
Zaradi skupine smrti še boljši
Triglav v pricakovanju novincev
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Norveškemu nogometašu Kristofferju Paulsenu je uspel prav poseben podvig - v letu 2007 je v dresu svojega kluba IK Start igral kar na desetih razlicn...
Kerlon - genij ali zabavljac?
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje