Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje petek, 13 december 2019
Beseda jebiga je najboljša beseda v hrvaškem jeziku.
Slaven Bilic
5. junij 2006
 NATISNI
Portugalska
Klemen Kos (foto: picture-alliance/dpa)

Luis Figo upa, da se bo od portugalske reprezentance poslovil na nacin, na kakršnega je leta 1966 zablestel sloviti napadalec Eusebio.

- Osnovni podatki:

Ime: Portugalska
Število prebivalcev: 10.605.870
Glavno mesto: Lizbona (Lisboa)
Pomembnejša mesta: Porto, Braga, Coimbra, Alverca, Amadora, Setubal
Jezik: portugalšcina

Ustanovljena: 1128
Nastopi na SP: 3 (1966, 1986 in 2002)
Najvecji uspehi: evropski viceprvaki 2004, 3. mesto na SP 1966
Najvec nastopov: Luis Figo (112)
Najboljši strelec: Pedro Pauleta (46)
Barva oprave: rdeca, zelena
Pomembnejši klubi: Benfica, Porto, Sporting Lizbona, Boavista
Trenutna uvrstitev na lestvici FIFA: 7

Nemalokdo je sila presenecen, ko sliši, da se bo reprezentanca Portugalske letos šele cetrtic v svoji zgodovini pomerila na svetovnih prvenstvih. Ne glede na to, da je ta dežela dala nogometu že pravi "vencek" sijajnih nogometašev in ceprav portugalski klubi že vrsto desetletij dosegajo vidne uspehe v evropskih pokalih, je portugalska izbrana vrsta vedno malce "capljala" za slavo svojih nogometašev ter klubov kot so Benfica, Porto in Sporting. Portugalci so tekom zgodovine redno prihajali na velike turnirji z velikimi obeti, z izjemo zadnjih let pa so nogometaši z Iberskega polotoka skorajda po pravilu velika prvenstva zapušcali sklonjenih glav. Po sramotnem nastopu na prejšnjem SP, ko so Portugalci po porazih z Južno Korejo in ZDA zapustili Daljni vzhod že po slabih dveh tednih, se je portugalska zveza odlocila za temeljiti "rez", na trenersko klop pa je v ta namen imenovala izvrstnega brazilskega strokovnjaka Felipeja "Felipaa" Scolarija. Prihod "velikega Phila" je povsem spremenil sliko portugalske izbrane vrste, ki je v zadnjih letih vlogo vecnega "favorita iz ozadja" naposled opustila in pricela mešati štrene prav pri vrhu svetovnega nogometa. Pred dvema letoma so tako Portugalci na svojih tleh osvojili naslov evropskih viceprvakov, Scolarijevi "mini Brazilci" pa so tudi v letošnjem sklopu kvalifikacij za SP dokazali, da je na Portugalskem naposled zavel nov veter – kot lep dokaz tej tezi služi že zgolj rezultat kvalfikacij, kjer je Portugalska med drugim kar s 7:1 ugnala reprezentanco Rusije. Portugalski nogomet neredko povezujemo s fantasticno "generacijo 1989", pri cemer je govora o mladi portugalski reprezentanci do 21 let, ki je leta 1989 osvojila naslov svetovnih prvakov. Na celu te ekipe je sedel današnji pomocnik Alexa Fergusona pri Manchester Unitedu Carlos Quieroz, mnogi pa so si mnenja, da je le redko katera mlada reprezentanca na enem mestu združevala toliko talenta in umetnikov kot doticna portugalska. "Generacijo 89'" so zastopali Luis Figo, Rui Costa, Paulo Sousa, Fernando Couto, Vitor Baia, Jorge Costa, Ricardo Sa Pinta in ostali, že iz imen vseh teh virtuozov pa je ocitno, da je ta ekipa postavila nove temelje portugalskemu nogometu, ki še dandanes držijo pokonci njihovo izbrano vrsto. Ostanki te zlate generacije, predvsem pa njen najbolj znan predstavnik (Figo), bodo imeli letos še zadnjo priložnost, da oplemenitijo eno najbolj sijajnih generacij v zgodovini nogometa, prav na podlagi teh pricakovanj pa lahko pojasnimo tudi odlocitev velikega Luisa Figa, ki se je navkljub reprezentancni upokojitvi pred letom dni premislil in ponovno oblekel dres z državnim grbom.

Ena najstarejših držav v Evropi, katere prebivalci veljajo za enega najbolj homogenih narodov na Stari celini (z jezikovne in kulturne plati), je svoj najvecji uspeh na svetovnih prvenstvih doživela ob svojem debiju leta 1966, ko so na angleških tleh Portugalci na celu z nepozabnim Eusebiom osvojili tretje mesto. To prvenstvo je bilo v marsicem prelomno za portugalski nogomet, z devetimi zadetki in številnimi nepozabnimi potezami pa se je v Mozambiku rojeni "crni panter" za vse vecne case z zlatimi crkami vpisal v zgodovino svetovnega nogometa. Eusebio je bil avtor enega najbolj nepozabnih preobratov v zgodovini svetovnih prvenstev, ko je v cetrtfinalu po zaostanku z 0:3 proti senzaciji prvenstva Severni Koreji (slednja je pred tem pripravila eno najvecjih presenecenj v zgodovini nogometa z zmago 1:0 proti Italiji) dosegel štiri zadetke in popeljal Portugalce v polfinale. Portugalci so v polfinalu v sila dvomljivih okolišcinah izgubili z Anglijo, kljub temu pa leto 1966 še dandanes predstavlja vrhunec portugalskega reprezentancnega nogometa.


Sloviti Eusebio na legendarni tekmi s Severno Korejo.

Na prvenstvih leta 1986 in 2002 so nogometaši iz dežele portovca in fada (znacilna portugalska melanholicna urbana glasba) razocarali svoje navijace, prav s prvenstva leta 1986 pa se Portugalci z grenkim nasmeškom spominjajo t.i. "afere Saltillo". Prvenstvo leta 1986 je bilo prav z vseh vidikov s stališca portugalske reprezentance pravi debakel, ki se je pricel že pred prvenstvom samim, ko sta se udarila portugalska zveza in Benfica, ki se ni mogla sprijazniti z odlocitvijo, da je zaradi jemanja poživil zveza iz ekipe izkljucila branilca Velosa. Komedija se je nadaljevala z odlocitvijo selektorja Torresa, da pusti na klopi tedaj najvecjega portugalskega zvezdnika Paola Futreja, po medijskem obracunavanju med nogometaši in zvezo zaradi višine nagrad pa so portugalski reprezentanti v mehiškem mestu Sartillo poceli vse kaj drugega, kot igrali nogomet. Kamera jih je tako ujela pri igranju "pripravljalnih" tekem z "izbrano vrsto" osebja hotela, kjer so prebivali, številni nogometaši pa so se nekajkrat "pretihotapili" cez mejo in v ZDA kupovali raznovrstne zabavne "igracke". Neresnost se je seveda preslikala tudi na travnate površine, dandanes pa na Portugalskem termin "Sartillo" predstavlja prispodobo za popoln organizacijski kolaps na najvišji ravni.

Mlajše generacije se že vrsto let navdušujejo nad vragolijami Luisa Figa, kljub temu pa vecni "prestol" na Portugalskem še danadanes zaseda nepozabni Eusebio. Najboljši igralec na svetu leta 1965 in prva zvezda svetovnega prvenstva leto zatem velja za enega najvecjih evropskih nogometašev vseh casov, pa ceprav se je "crni panter" ali "crni biser" rodil v nekdanji portugalski koloniji Mozambik. Eusebio je na 301 tekmi za Benfico dosegel neverjetnih 317 zadetkov, v portugalskem dresu pa je svoji zbirki dodal še 41 golov, s cimer je za Pedrom Pauleto drugi najboljši strelec portugalske reprezentance vseh casov. Igralec, ki je s svojim ubijalskim instinktom postavil temelje igre klasicne nogometne "špice", je z Benfico prekinil niz petih zaporednih zmag tedaj nedotakljivega madridskega Reala v pokalu evropskih prvakov, svojo kariero polno takih in drugacnih presežnikov pa je koncal cez lužo, kjer je nekaj casa celo igral za klub hrvaških izseljencev v Torontu pod imenom Toronto Metros Croatia. Evropski klon Peleja je v deželo svojih kolonizatorjev pri svojih 18-ih letih prispel za natancno 12.000 ameriških dolarjev, danes priletni Eusebio pa je nemalokrat kriticen do vrtoglavih zneskov, ki se vrtijo v svetu nogometa.

Za konec si velja vzeti pod drobnogled še rivalstvo, katerega že skozi stoletja med seboj gojita Portugalska in Španija, slednje pa se seveda mocno odraža tudi na igrišcih, kjer si obe iberski reprezentanci iz leta v leto podajata žezlo najboljšega iz roke v roko. Ozadje rivalstva med obema narodoma izhaja že iz konca 14. stoletja, ko je po smrti portugalskega kralja Sebastiana tedanja Portugalska (op.a. – ime Portugalska izhaja že iz rimskih casov, ime pa je sestavljano iz besed Porto Cale, kar pomeni "prelepo pristanišce") prešla v roke španskega kralja Juana I, zgodba pa se je ponovila tudi nekaj stoletij kasneje, ko je po smrti portugalskega kralja, ki ni imel nobenega lastnega potomca, zahodnoibersko "provinco" ponovno prevzel španski kralj, tokrat Filip II, ki je bil sicer sin portugalske matere. Državi sta še dandanes v sporu glede province Olivenca, ki pripada Špancem, ceprav gre za ozemlje, ki je zgodovinsko gledano del Portugalske (malce šaljivo bi lahko dejali, da imajo tudi Španci in Portugalci svoj "Trdinov vrh"). Obe nekdanji kolonialisticni velesili si sicer konkurirata že vrsto stoletij, tudi Portugalci pa so tako kot Španci preko svojih slovitih raziskovalcev Bartholomea Diasa, Vasca da Game, Federica Lavradora in ostalih zaslužni za številna odkritja, ki so kasneje tako ali drugace vplivali na podobo našega sveta.

Kolonializmu se je cas iztekel (op.a. – za Portugalce konec dobe imperializma simbolicno predstavlja leto 1999, ko je njihova poslednja kolonija Macau prešla pod kitajsko jurisdikcijo), v današnjem svetu pa imata obe nekdanji iberski velesili priložnost, da s svojimi nogometnimi "vojšcaki" zasedeta še nogometne poljane širom sveta – Portugalci sveto verjamejo v to, da so letos na vrsto prišli prav oni.



- Portugalci za SP 2006:

VRATARJA
Ricardo Pereira (Sporting)
Quim Silva (Benfica)
Paulo Santos (Braga)
 
BRANILCI
Paulo Ferreira (Chelsea)
Miguel Monteiro (Valencia)
Ricardo Carvalho (Chelsea)
Fernando Meira (VfB Stuttgart)
Marco Caneira (Sporting)
Ricardo Costa (Porto)
Nuno Valente (Everton)

VEZISTI
Armando Petit (Benfica)
Costinha (Dinamo Moskva)
Tiago Mendes (Olympique Lyon)
Maniche Ribeiro (Chelsea)
Hugo Viana (Valencia)
Luis Figo (Inter)
Deco (Barcelona)
Cristiano Ronaldo (Manchester United)
Simao Sabrosa (Benfica)

NAPADALCI
Luis Boa Morte (Fulham)
Pedro Pauleta (PSG)
Nuno Gomes (Benfica)
Helder Postiga (Saint Etienne)

 NATISNI    
Vrocina onesposobila danskega selektorja
Tudi Nani brez SP
Robben gre na SP!
Nemcija premocna za Bosance
Zickler bo še vztrajal
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Prav posebno poglavje španskega nogometa je spisal nekdanji zloglasni lastnik madridskega Atletica Jesus Gil y Gil. Pred leti preminuli dolgoletni pr...
Pozabljeni matador
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje