Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje nedelja, 8 december 2019
Vem, da nisem vec najmlajši. Ce bi bil Brazilec, bi odpotoval v Južno Ameriko in se vrnil kot devetindvajsetletnik. Stvar bi bila rešena.
Zlatko Zahovic
30. maj 2006
 NATISNI
Nemcija 1974
Matej Pate (foto: picture-alliance/dpa)

Da je igranje pred domaco publiko velik adut, so na svetovnem prvenstvu leta 1974 dokazali tudi Zahodni Nemci, ki so v finalu premagali Nizozemsko.

Po koncu desetega svetovnega prvenstva so si bili strokovnjaki složni: v nogometu je zapihal nov veter, prišli so novi igralci, ki so samo igro porinili stopnico višje – zacelo se je obdobje tako imenovanega totalnega nogometa. Svetovno prvenstvo leta 1974 pa je bilo zaznamovano še z enim drugim dejavnikom, na katerega FIFA pred tem ni dala veliko – neverjetno strogi varnostni ukrepi. Razlog za to so bile olimpijske igre leta 1972, ki so bile odigrane v nemškem mestu Muenchen in na katerih je prišlo do najvecjega incidenta v zgodovini športa, ko so zamaskirani palestinski teroristi vdrli v olimpijsko vas in hladnokrvno postrelili devet izraelskih športnikov. Zaradi strahu pred novimi napadi skrajno vojaško naperjenih teroristicnih skupin je FIFA na svetovnem prvenstvu leta v Nemciji uvedla stroge varnostne ukrepe, ki so bili do tedaj v svetu nogometa popolna neznanka. Spremembe so se zgodile tudi v samem vrhu svetovne nogometne organizacije, saj je z mesta predsednika po trinajstih letih odšel Anglež Sir Stanley Rous, zamenjal pa ga je brazilski uradnik Joao Havelange, ki je tako postal prvi neevropski predsednik. Ker je na zadnjem prvenstvu v Mehiki Brazilija že tretjic postala svetovni prvak, je v trajno last dobila prvi pokal, katerega so poimenovali po Julesu Rimetu, zato je morala FIFA izdelati novo trofejo in ji seveda tudi dodeliti ime. Predlogov je bilo veliko – pokal Stanleyja Rousa, pokal Winstona Churchilla..., toda FIFA je vse gladko zavrnila in mojstrovini italijanskega umetnika nadela preprosto ime FIFA World Cup. Glede na zadnje svetovno prvenstvo se je spremenil tudi sam nacin tekmovanja. Prvic v zgodovini je bila v nogomet vpeljana t.i. gol razlika, po odigrani prvi fazi pa se ekipe niso vec pomerile na turnirski nacin (tako kot se svetovno prvenstvo igra sedaj), pac pa se je osem najboljših ekip iz štirih skupin razvrstilo v novi dve skupini, zmagovalni reprezentanci teh pa sta se nato pomerili v velikem finalu.

Uvodna tekma prvenstva, v kateri sta se udarili Brazilija in Jugoslavija, je razocarala vecino nogometnih navdušencev, saj v 90 minutah ni padel niti en zadetek in že takoj na zacetku je bilo jasno, da aktualni svetovni prvaki niso vec tisto, kar so bili pred štirimi leti v Mehiki, ko so žogo še brcali Pele, Tostao in Gerson. Jugoslavija se je izkazala v naslednjem krogu, ko je slabi ekipi Zaira zabila kar devet zadetkov (enega je prispeval tudi zdajšnji slovenski selektor Branko Oblak, v moštvu pa je bil tudi Danilo Popivoda) in dosegla eno izmed najvišjih zmag v zgodovini svetovnih prvenstev. Omeniti velja tudi skupino A, kjer sta se prvic in zadnjic v zgodovini velikih nogometnih turnirjev pomerili Vzhodna in Zahodna Nemcija. Edini strelec na tekmi je bil Jürgen Sparwasser, ki je vzhodnjakom prinesel minimalno, a sladko zmago nad sosedi, ki so kljub porazu osvojili prvo mesto v skupini. Svoje navijace so znova razocarali Italijani, ki so izpadli že po prvih treh tekmah, v katerih sta bili od Azzurrov boljši Argentina in Poljska, edini uspeh pa je prišel v tekmi proti Haitiju, ki je prvic in edinic doslej zaigral na svetovnem prvenstvu. V skupini D je prvo mesto presenetljivo osvojila Poljska, ki je letela na krilih odlicnega Grzegorza Lata, ki je na prvenstvu skupno zabil sedem golov in postal prvi strelec. Poleg Poljske se je iz te skupine v nadaljevanje uvrstila še Argentina. Zelo zanimiva je bila tudi skupina C, v kateri so dominirali Nizozemci, ki so se poleg Švedov uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, predcasno pa sta domov odšli reprezentanci Bolgarije in Urugvaja.


Berti Vogts (v skoku) je dobro poveljeval nemški obrambi.

Osem najbolje uvršcenih reprezentanc iz prvega dela se je v nadaljevanju združilo v dve skupini. V skupini 1 so se za prvo mesto borile ekipe Brazilije, Nizozemske, Vzhodne Nemcije in Argentine, v skupini 2 pa so si nasproti stali nogometaši Zahodne Nemcije, Poljske, Švedske in Jugoslavije. Blestela je predvsem Nizozemska, ki je premagala vse tri nasprotnike, obenem pa ni prejela niti enega samega gola! Prava paša za oci je bila tekma proti Braziliji, ki so jo Leteci Holandci ponižali prav v vseh pogledih, zabili pa so ji tudi dva zadetka in se tako prvic v svoji zgodovini uvrstili v finale. V skupini 2 sta se za prvo mesto borili reprezentanci Poljske in Zahodne Nemcije, ki je imela prednost domacega igrišca in predvsem vec srece, saj so v odlocilni tekmi z zadetkom Mullerja dosegli tretjo zmago v skupini in se tako uvrstili v finale. Poljaki so kljub porazu v zadnji tekmi presenetili prav vse, saj so celotno prvenstvo odigrali v odlicni formi, vrhunec pa so dosegli v tekmi za tretje mesto, kjer so z golom Lata premagali tudi aktualne svetovne prvake Brazilce in tako dosegli najvecji uspeh v zgodovini svojega nogometa. Nasploh je bila tista poljska generacija naravnost fantasticna, saj je uspeh ponovila tudi osem let kasneje v Španiji, ko se je veselila novega brona.

Finalna tekma se je odigrala na olimpijskem štadionu v Munchnu, ogledalo pa si jo je skoraj 80.000 gledalcev, ki so prvo razburjenje doživeli že po eni sami minuti igre, ko je v kazenskem prostoru domacih Rudi Vogts na prepovedan nacin zaustavil legendarnega Johana Cruyffa. Sodniku Jacku Taylorju iz Anglije ni preostalo drugega, kot da pokaže na belo tocko. Strel je pogumno izvedel Johan Neeskens, ki je z mocnim "projektilom" ukanil domacega vratarja Maierja in svojo reprezentanco povedel v vodstvo z 1:0. Zanimivo je, da se Nemci niso še niti enkrat samkrat dotaknili žoge, ko so Nizozemci že vodili. Kljub zacetnemu šoku so Zahodni Nemci ostali mirni, kar se jim je obrestovalo v 25. minuti, ko je Taylor še enkrat pokazal na belo tocko. Holzenbein je preigraval v kazenskem prostoru Nizozemske, ko se mu je približal Jansen. Zdelo se je, kot da ni bilo prekrška, ko je nemški igralec teatralno padel po tleh, a sodnik je ocitno videl kontakt in pogumno pokazal na belo tocko. Strel je uspešno izvedel Breitner, ki je izid poravnal na 1:1. Kasneje je bilo jasno, da je bil ta zadetek kljucnega pomena, saj so nato na igrišcu zagospodarili Zahodni Nemci, Nizozemci pa so se zgolj branili. Ko so že vsi mislili, da se bo prvi polcas koncal neodloceno, je na sceno stopil sloviti napadalec Gerd Muller, ki je dosegel cudovit zadetek na svoji zadnji tekmi za reprezentanco in se z njim prebil na vrh lestvice najboljših strelcev svetovnih prvenstev vseh casov (drugi je Just Fontaine). Drugi polcas je absolutno pripadel nizozemski reprezentanci, katero pa sta skoraj sama zaustavila enkratna Sepp Maier in kapetan Franz Beckenbauer. Najbliže zadetku je prišel Johan Neeskens, ki je nevarno streljal iz voleja, vendar pa je bil vratar Maier na mestu in Vzhodna Nemcija je ohranila do konca 90 minut svojo mrežo nedotaknjeno ter se tako veselila svojega drugega naslova svetovnih prvakov. Novi pokal je iz rok predsednika FIFA prejel Franz Beckenbauer, ki se lahko pohvali, da je 16 let kasneje še enkrat postal svetovni prvak, takrat kot selektor nemške nogometne reprezentance.


Pokal je visoko v zrak dvignil Franz Bec

 NATISNI    
Švica 1954
Džeko? Dajte nam Sissoka in Diega!
Udarila se bosta Bayern in Real
Arnautovic se seli v Nemcijo
Köln nima denarja zanj
Schuster bo prevzel Bešiktaš
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Peter Lewis je leta 1995 brez službe ostal kar sredi tekme med kluboma Swindon Town in Bolton. Med polcasom, ko so nogometaši pocivali v garderobah, ...
Auf Wiedersehen, veliki Kahn!
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje