Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje sobota, 7 december 2019
Pri Olimpiji mi ni bilo prevec všec. To je bil bolj policijski klub, režimski klub. Nacin dela je bil politicen, vedno so bili neki zagovori, zaslišanja. To mi ni najbolj všec.
Brane Oblak
30. maj 2006
 NATISNI
Cile 1962
Klemen Kos (foto: picture-alliance/dpa)

7. svetovno prvenstvo je bilo po 12-letni odsotnosti od Južne Amerike zopet organizirano na vznožju Andov, tocneje v Cilu.

Na kongresu FIFA leta 1956 v Lizboni so kandidirale tri države - Cile, Argentina ter Zahodna Nemcija. Pri FIFA so se odlocili, da prvenstvo tokrat ne more biti še tretjic zapored na Stari celini, tako da sta se za organizacijo potegovali le še Argentina in Cile. Argentina je bila velik favorit, saj je imela bogato nogometno zgodovino, dobro urejene prometne povezave med prizorišci, sijajno nogometno infrastrukturo za tiste case ter nogometu izredno pripadno obcinstvo. Leta 1960 pa je Cile prizadel hud potres, ki je zahteval kar 5.000 življenj in prav ironicno je ta tragicni dogodek tehtnico nagnil na stran Cila. Velike zasluge za dodelitev prvenstva je imel predsednik cilske nogometne zveze Carlos Dittborn, ki je vodstvo FIFA preprical s sledecimi besedami: "Trenutno nimamo prav nic, kar bi nas radostilo, zato rabimo to svetovno prvenstvo." Žalostne besede iz ust presednika nogometne zveze dežele, ki je bila popolnoma v razsulu po tragediji, so obrodile sadove in nogometni veljaki so se odlocili solidarnostno pomagati Cilu z dodelitvijo organizacije najvecjega nogometnega tekmovanja.

Cile je moral zaceti skorajda z nicle, saj štadioni niso bili primerni za organizacijo tako elitnega tekmovanja. Veliko so investirali v popravke in nove inštalacije na štadionih, v Santiago de Chilu pa je zrasel popolnoma nov Stadio Nacional, ki še danes velja za enega lepših tovrstnih objektov v Latinski Ameriki. Cile je prav pred pricetkom prvenstva prizadela žalostna vest, da je umrl Carlos Dittborn, torej prav možak, kateremu so lahko Cilenci najbolj hvaležni, da se je nogometna "mašinerija" mudila pri njih.

V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je sodelovalo rekordnih 56 reprezentanc, najvecje presenecenje pa je predstavljala neuvrstitev Švedske, finalista SP 58, ter Francije, ki je bila ob Braziliji prav gotovo najbolj navdahnjena ekipa na zadnjem svetovnem prvenstvu v Skandinaviji. Prvenstvo samo po sebi še zdalec ni bilo tako spektakularno kot SP na Švedskem, kar prica tudi podatek, da smo si prvenstvo še najbolj zapomnili po izredno brutalni igri, ki je kar grdo kvarila sam ugled nogometa. O sami resnosti te antipropagande za fair-play še najbolj zgovorno prica podatek, da so morali pri vodstvu FIFA po koncu prvega kroga prvenstva zbrati vse sodnike ter jim dati nove napotke pri sojenju, ki je bilo na tem prvenstvu res izredno nevarno pocetje. Izredno trdo se je igralo na srecanjih med Sovjetsko Zvezo in Jugoslavijo (tudi zaradi politicnega trenja med deželama), Švico ter Nemcijo, sam vrhunec nešportnega vedenja pa predstavlja obracun med Cilom in Italijo na katerem smo videli vse, kar kvari nogometno igro. Dve izkljucitvi (obe na strani Italijanov), zmerjanje, pljuvanje, brutalni prekrški itd. so precej pokvarili samo prvenstvo, saj je še celo angleški sodnik Aston dejal, da je bilo skorajda nemogoce deliti pravico, saj so se igralci kar napovprek brcali, si lomili nosove, zmerjali in se porivali med seboj. Italijani so z umazano igro priceli že celo pred samo tekmo, saj so v tisku žalili Cilence ter celo pošiljali svoje skavte na treninge njihove reprezentace z namenom zavesti ter zmesti nasprotnika. Po koncu tekme je morala policija resno posredovati, saj je bila kri popolnoma razgreta in le tako so lahko preprecili škandal vecjih razsežnosti. Kasneje si je obracun celo prislužil naziv Bitka v Santiagu, kar precej spominja na identicno poimenovanje iz SP 54 v Švici, kjer je bila odigrana Bitka za Bern med Madžarsko in Urugvajem. Prvi favorit prvenstva je bila zopet Brazilija, ki je igrala v prakticno nespremenjeni postavi z zadnjega SP na Švedskem. Že na prvi tekmi se je poškodoval veliki zvezdnik Pele, njegovo mesto pa je vec kot odlicno zamenjal Amarildo, ki se je tudi izkazal s tremi goli.

Nevarno moštvo so imeli tudi Angleži, pri katerih so še posebej blesteli branilec Bobby Moore ter napadalca Jimmy Greaves ter sloviti Bobby Charlton. Vecje presenecenje je predstavljalo predvsem izpad Argentine, Urugvaja in Italije, ki so se poslovili že v prvi fazi. Na prvi brazilski tekmi proti Mehiki se je poškodoval Pele, ki je tako tudi zakljucil s svetovnim prvenstvom. Vodilno vlogo je prevzel Garrincha, ki je ob pomoci Zagalla ter Amarilda brazilsko barko vendarle pripeljal vse do konca. Brazilija ni bila tako navdušujoca kot na prejšnjem SP, a še vedno premocna za ostale tekmece. Brazilci so se že v prvi fazi tekmovanja pomerili s kasnejšimi nasprotniki v finalu Cehoslovaki, vendar se je ta tekma presenetljivo koncala z 0:0. Na drugi tekmi so že izgubljali z Španijo z 0:1, nato pa je na sceno stopila Pelejeva zamenjava Amarildo, ki je z dvema goloma dotolkel Furio. V cetrtfinalu je žreb, verjeli ali ne, že tretjic zapored dolocil obracun med Jugoslavijo ter Zahodno Nemcijo! Na prvih dveh obracunih so bili Nemci uspešnejši, tokrat pa je "plavim" vendarle uspelo, saj je le nekaj minut pred zakljucnim sodniškim žvižgom Radakovic Jugoslavijo popeljal v zgodovinski polfinale. V derbiju cetrtfinala je Brazilija z navdahnjenim Garrincho, ki je prispeval dva gola, premagala odlicne Angleže, Cehoslovaki so presenetljivo premagali Madžare, pravo presenecenje pa je predstavljal izpad prvega evropskega prvaka Sovjetske Zveze, ki je klonila proti domacemu Cilu. Ta zmaga je spravila cilensko publiko v popolen delirij, ulice so bile polne ljudi in najvecji optimisti so celo zaceli verjeti, da gre lahko domacin vse do konca.


Prizor z ene od tekem na SP leta 1962 v Cilu.

V polfinalu je bilo cilenskih sanj vendarle konec, saj jih je Brazilija popolnoma razbila s 4:0, po dva gola pa sta prispevala odlicni Garrincha ter Vava. V drugem polfinalnem obracunu je Cehoslovaška premagala jugoslovansko reprezentanco, velika cehoslovaška zvezda pa je bil Josef Masopust, ki še danes velja za najvecjega ceškega nogometaša vseh casov. Zelo zanimiva je anekdota povezana z vraževerjem in cilensko reprezentanco. Cilenci so v upanjo na pomoc višje sile pred srecanjem z Italijani jedli gore špagetov, po zmagi pa so še mocneje verjeli v moc magije ter ponovili proceduro pred obracunom s Švicarji, saj so pred tekmo tokrat pojedli veliko švicarskega sira. Res zanimivo bi bilo videti cilenske reprezentance pred cetrtfinalnim obracunom z Sovjetsko Zvezo, saj so tokrat morali okusiti precej ruskega nacionalnega napitka - vodke seveda! Kaj so Cilenci poceli pred obracunom za tretje mesto z Jugoslavijo, ne vemo, lahko pa ugibamo, da so pojedli gore pravega srbskega pasulja. Morda so Cilenci okušali car cevapcicev ali pa celo preizkušali baklave, prebranac in naše kranjske klobase! No, da ne bomo prevec zašli, naj zakljucimo s tem, da se je vraževerje Cilencem kar obrestovalo, saj so v tekmi za bronasto kolajno premagali Balkance in tako prvenstvo zakljucili z najboljšo uvrstitvijo še do danes.

Osrednja osebnost finalnega obracuna je bil prav gotovo Garrincha, ki je v polfinalu dobil rdec karton in tako ne bi smel zaigrati v velikem finalu. Po 24-ih urah nestrpnega cakanja je Garrincha le dobil zeleno luc z nastop, pri cemer mu je FIFA krepko pogledala skozi prste, saj jo je Mali pticek odnesel le z ukorom. Cehoslovaki so se kljub vsemu dobro pripravili nanj, saj ga v finalu ni bilo dosti pri žogi. Navkljub velikemu slavju v Santiagu po cilenski bronasti kolajni so navij

 NATISNI    
Švica 1954
Vava: Jekleni Brazilec
Švedska 1958
Palermo: Živim sanje
V JAR z Ganci in Nemci
Cabanas naj jim služi kot vzor
Odvetnik: Adriano je nedolžen
Dunga ni presenetil
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
V naši rubriki se znova vracamo v Argentino, ki je polna razno raznih nogometnih zanimivosti. Tako se je pred kratkim na sodišcu v Buenos Airesu znaš...
Ekskluzivno: Hugo Lloris
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje