Nogomania Rubrika
Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje nedelja, 8 december 2019
Jeremiesa sem pljunil, ker zgleda kot nacist. Manjka mu samo še znak SS-a. Kot otrok sem gledal partizanske filme in teh custev preprosto ne moreš brzdati.
Siniša Mihajlovic
27. maj 2006
 NATISNI
Urugvaj 1930
Jure Bohoric (foto: Picture-Alliance)

Prvo svetovno prvenstvo so nogometaši odigrali leta 1930 v Urugvaju, po dramaticnem preobratu v finalnem obracunu pa so se naslova veselili gostitelji.

Za prvo svetovno nogometno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 13 reprezentanc, ni bilo potrebno igrati kvalifikacij - takrat je bilo pac zelo malo nogometno razvitih držav. Težave so nastopile, ko je kar nekaj evropskih držav zavrnilo sodelovanje na prvenstvu, saj niso želeli preživeti vec tednov na ladji, ki bi jih popeljala na prizorišce. To pa niso bile edine težave organizatorjev. Zaradi hudega deževja so morali gradnjo ogromnega štadiona v Montevideu, ki je sprejel 95.000 gledalcev, preložiti in je bil tako dokoncan šele peti dan tekmovanja. Urugvaj ni bil kar tako izbran za prvega organizatorja svetovnega prvenstva. Ravno v tistem casu je namrec celotna država slavila sto letnico osamosvojitve. Odgovorni ljudje, ki so Urugvaju podelili organizacijo, so tako pravilno domnevalo, da bo obisk enkraten in da bodo ljudje priredili pravi karneval na tribunah. Niso se zmotili, kajti vse tekme so bile odigrane v enem mestu (Montevideu), ki je bil tudi center slavja.

Evropske države niso veljale za favorite. Predvsem zato, ker so najmocnejše sile, kot so bile Italija, Nemcija, Španija, Anglija..., ostale doma. Za primer, ekipo Romunije je nekaj dni pred odhodom izbral kralj Karel, ki roko na srce, ni imel pojma o nogometu.

Prvo tekmo v zgodovini svetovnih prvenstev sta odigrala Francija in Mehika. Zmagali so galski petelini s 4:1, medtem ko je njihov napadalec Lucien Laurent zapisan v zgodovino kot prvi strelec. Kljub temu pa ne Francozi in ne Mehicani niso imeli pravih možnosti za skupni uspeh. Na turnirju sta dominirala Argentina in domacini Urugvajci. Brez težav sta ekipi južnoameriških predstavnikov osvojili prvo mesto v svojih skupinah. Za nasprotnike sta dobila borbene reprezentante Jugoslavije in presenecenje prvenstva Združene države Amerike. A to ni bilo dovolj za omenjeni ekipi, da favorita ne bi zmagala, oba z identicnim izidom 6:1. Tekme za tretje mesto takrat še niso igrali, v finalu pa so igralci Argentine in Urugvaja poskrbeli za nepozabljiv spektakel. A prvem polcasu je zgledalo, da bodo "gauchosi" brez velikih težav osvojili naslov, saj so povedli z 2:1. Toda domacinom je uspel nepozaben podvig in na koncu so zasluženo slavili s 4:2.

Zgodovina nogometa se je zacela na štadionu Centennario v Montevideu, ko sta si ob navzocnosti izkušenege belgijskega sodnika Langenusa v dlani segla kapetana obeh ekip, Urugvajec Jose Nasazzi in njegov južnoameriški sosed Manuel Ferreira. Urugvaj je presenetil javnost z zanimivo potezo, ko je na klopi ostal njihov boljši napadalec Anselmo, nadomestil pa ga je Castro, ki je igral samo z eno roko! Spopad sta obe ekipi zaceli zelo previdno, a nato se je igra hitro razvnela, ko so domacini povedli. Pablo Dorado je cudovito ustrelil vratarju Botassu med noge in Urugvaj je vodil. Carlos Peucelle je vsega osem minut kasneje izenacil z mocnim strelom z roba kazenskega prostora. Takrat se je tehnica moci prevrnila na argentinsko stran. "Gauchosi" so napadali z vseh strani, Urugvajce pa je reševal odlicni vratar Ballesteros. A tudi to ni bilo dovolj, da najboljši strelec prvenstva Stabile ne bi povedel Argentino v vodstvo. Stabile je bil v trenutku, ko je prejel žogo, v nedovoljenem položaju, kar je po tekmi priznal tudi sodnik Langenus. Toda kljub protestom je gol obveljal.

Že takrat so se na finale odpravili številni gledalci, ki so romali od Buenos Airesa preko River Plate do Montevidea. Veliko dela so imeli tudi varnostni organi, saj za ta del sveta pretepaški navijaci, nekateri celo oboroženi, niso bili nic posebnega. Evropejce je to takrat seveda cudilo. Za najhujše navijace so na štadionu pripravili tudi 2,5 metra visoko ogrado z bodeco žico, vodni jarek in veliko število policistov in vojakov, ki so bili odgvorni za red.

V drugem polcasu se je Urugvaj vrnil med žive. V 57. minuti je izid znižal Cea, a Argentina bi lahko kljub temu odlocila srecanje v svojo korist, ce bi njen napadalni trio Stabile-Evaristo-Peucelle deloval malo bolj ucinkovito. Tribune so eksplodirale v 68. minuti, ko je domacine v vodstvo popeljal Santos Iriarte, s strelom s približno 25 metrov. Trenutek kasneje bi lahko slavje prekinil Stabile, ki pa je zadel samo precko, in ko so Urugvajci zadeli "odrešilni", cetrti gol, je bilo dvomov o zmagovalcu konec. Enoroki strelec Castro je v hipu postal nacionalni junak, rešitelj Urugvaja, kot so mu tudi rekli. V prvi tekmi te ekipe je namrec zadel edini gol in odlocil tekmo, nato pa ga trener ni vec uvrstil v ekipo. A v finalu se je vrnil in odlocil prvega svetovnega prvaka v zgodovini nogometa. Lovoriko z imenom Victoire aux Ailes d'Or je visoko v zrak dvignil urugvajski kapetan Jose Nazassi. Urugvajci so po tekmi znali proslaviti naslov. Plesali so na ulicah Montevidea in dan po finalu je predsednik države razglasil nacionalne pocitnice! Tako se je zacela zgodovina nekega prvenstva, ki traja še vedno - svetovnega prvenstva.


Zmagovita reprezentanca Urugvaja.

Argentinski napadalec Guillermo Stabile je zapisan v zgodovino kot prvi najboljši strelec svetovnih prvenstev in tudi kot prvi igralec, ki je na svetovnih prvenstvih zabil hat-trick. To mu je uspelo na tekmi proti Mehiki, ki so jo Argentinci dobili s kar 6:3. A zgodba o Stabileu je skoraj že hecna, ce ne celo žalostna. Kajti med izbrance selektorja je bil uvršcen zgolj po naklucju in ker se je malo pred zacetkom poškodoval napadalec Ferreira. Stabile je takrat igral za klub Huracan, toda kot vecino južnoameriških napadalcev v tistem casu, oziroma po svetovnem prvenstvu, je tudi njega premamil vonj italijanske lire. Prestopil je v takrat eno najboljših ekip Serie A, Genoo. Kmalu so ga navijaci proglasili za klubskega junaka, ko je zabil hat-trick proti takrat vodilni ekipi prvenstva Bologni. Podobno kot mnogo let pozneje tudi Maradona, se je Guillermo Stabile preselil v Napoli. Kariero je zakljucil v francoski prvi ligi pri ekipi Red Star Paris. Še ena zanimivost: Guillermo Stabile je med drugim odigral celo vec tekem za francosko reprezentanco in proti Avstriji zabil kar štiri gole!

 NATISNI    
Palermo: Živim sanje
V JAR z Ganci in Nemci
Cabanas naj jim služi kot vzor
Odvetnik: Adriano je nedolžen
Dunga ni presenetil
Kdo bo po vašem mnenju najboljši strelec Slovenije na SP 2010?
Zlatko Dedic
Tim Matavž
Milivoje Novakovic
Zlatan Ljubijankic
Nekdo drug
Ce mislite, da je delo nogometnega sodnika enostavno, se še kako motite. V preteklosti smo že porocali, kako so morali bežati pred pobesnelimi navija...
Intervju: Zlatko Zahovic
Nogomanija d.o.o. © 2019 - Vse pravice pridržane. Načrt strani | Oglaševanje | Uredništvo | Podjetje